Še preden sem imela otroka, sem si zadala dva cilja:
1. otroku se bom trudila pokazati, kako lepo je, če imaš rad živali in one tebe,
2. otroka bom skušala vključiti v pomoč pri gospodinjskih opravilih ne glede na njegov spol.
Cilj pod prvo točko je nekaj, kar premorem tudi sama in sem zelo hvaležna, da so mi starši pokazali lepoto ljubezni na splošno - do ljudi (pa ne samo, ko se zaljubimo, ampak tudi ljubezen do staršev, prijateljev, otrok in drugih oseb, ki nam iz nekega razloga pomenijo veliko) in nenazadnje tudi živali. To se mi zdi posebna oblika ljubezni, saj je ne kažemo na enak način, kot do ljudi, a je lahko še globlja. Ko imamo nekoga radi, mu to pokažemo npr. z objemom (ki nam ga ta oseba vrne). Včasih živali ne moremo objeti (npr. zlate ribice) ali pa nas ta ne objame nazaj, a vseeno čutimo globoko naklonjenost, povezanost in spoštovanje ter hvaležnost, da smo lahko del nečesa tako lepega.
Ta cilj sem si kot bodoča mami zadala že dolgo nazaj, drugega pa po tem, ko sem spoznala moža, ki ni preveč redoljuben. Tudi sama nisem ravno zgled v nulo pospravljenega in čistega stanovanja, a vseeno imam rada (ustvarjalni :)) red in vsaj zmerno urejenost. Verjetno danes še marsikateri mož oz. moški pričakuje, da bo za celotno gospodinjstvo poskrbela žena oz. ženska. No, moj cilj je bil in je še, da otrok pomaga pri njegovi zrelosti primernih hišnih opravilih. In to ne glede na to, ali je punčka ali fantek.
Poleti sem Emo vključila v delo na vrtu. To sem naredila tako, da se je najprej naspala v vozičku, potem se je igrala na odeji, ki sem jo pogrnila na travi ob vrtu (npr. tale aktivnost, tale in tale), vmes je pojedla malico, ki sem jo pripravila vnaprej (npr. kaj takega, tole ali tole), potem pa mi je pomagala v vedro zlagati korenje, peso ali stročji fižol.
Imamo pa tudi v stanovanju več kot dovolj opravil. Marsikdaj se ravno zaradi njih ne morem posvetiti otroku, ker je ta opravila enostavno treba narediti. Mednje sodi tudi obešanje opranega perila. Ema seveda tega še ne zmore storiti, lahko pa pri tem sodeluje. Tako jaz postorim nekaj koristnega in nujnega, Ema pa spoznava svet, se uči in se počuti vključeno.
Najprej iz lavorja, v katerem perilo prinesem iz kopalnice v dnevno sobo, vzamem večje kose oblačil in jih obesim na stojalo za obešanje perila. Kmaalu ostanejo Emina oblačila, ki so precej manjša kot najina, spodnje perilo, nogavice, majhne brisače, kuhinjske krpe ... Vse to so kosi, ki jih Ema lahko dvigne in mi jih poda. Včasih mi podaja tudi kljukice za pripenjanje perila, ki pa kmalu ležijo po vsej dnevni sobi. :)
Kako pa vam otroci pomagajo pri gospodinjskih opravilih?
