Na obisk je prišla Emina sestrična, ki je stara 8 let in razmišljala sem, kaj jima lahko ponudim po tem, ko sta se naveličali spontane igre in sta se začeli vleči po stanovanju. Večino časa sem samo z Emo, zato mi hendlanje več otrok hkrati ne gre najbolje od rok, občasno, ko prideta na obisk njena bratranec in sestrična, pa se lahko preizkusim tudi v tem. Poleti smo skupaj ustvarili 2 projekta, ki sta potekala v dveh zaporednih vikendih:
slikanje z razpršilko in čopiči iz travniških rastlin in
skupni projekt Morje, za pusta pa smo skupaj ustvarjali
pustne maske z nalepkami. Tokrat sem se spomnila na že nekaj časa občudovan in načrtovan projekt ledenih okraskov, ki sem jih opazila pred časom nekje na internetu in jih dala na svoj to-do list, kjer so kar dolgo čakali na realizacijo. Ko je pritisnil tale sibirski mraz, je bil ravno pravi čas za ledene okraske!
Toplo smo se oblekle in se pred hišo najprej ustavile pred termometrom. Ogledale smo si, iz česa je sestavljen in opazovale, do katere črtice sega tekočina. Ugotovile smo, da pozimi tekočina sega tudi pod oznako "0" in da je takrat zelo mrzlo. Pogovarjale smo se, kako pa je poleti in ugotovile, da nam je takrat vroče. Pokazala sem jima, do kam takrat sega tekočina. Bilo jima je zanimivo in želela sem se vsaj na hitro dotakniti letnih časov, temperature in merjenja te.
Med lovljenjem zadnjih sončnih žarkov tistega dne smo šle nabirat
naravni material, ki smo ga polagale v cekar in kanglico. Šle smo nedaleč od hiše in se pogovarjale o tem, kaj vse bi lahko uporabile. Na dnu kanglice in cekarja so se znašli razni listi, mah, vejice, trava, detelja, kamenčki, polžja hišica, bodeča neža, smrekove veje, storži ...
Ko smo se vrnile, sta vsebino stresli na mizo, jaz pa sem po omarah pobrskala še za drugim materialom in našla prodnike, školjke, kostanj. Na polici se mi je že od izdelave adventnega venčka z okraski iz slanega testa valjalo nekaj okraskov, ki jih pač nisva porabili, stran jih pa nisem želela vreči, saj sem bila prepričana, da jih bova nekako že uporabili. Čas je mineval, posodico z okraski sem pa kar prestavljala in mi je zdaj takoj prišla na misel, da bi se le končno na pameten način znebila teh okraskov! :) Pripravila sem jima tudi odpadno plastično embalažo od raznih skut, namazov, sira itd., ki jo pri nas vedno pomijemo in ponovno uporabimo, tako da sem lahko izbirala in jima ponudila tiste, ki so se mi po obliki zdele najprimernejše. Pozorna sem bila na to, kako bomo potem ledene okraske dobili ven iz posodic in da niso bili preveliki.
Pripravila sem tudi dva pekača za mafine s 6 vdolbinami in vrč in vrček z vodo.
Potem smo se lotile izdelave ledenih okraskov. Vsaka je izbrala posodico in vanjo dala poljuben material. Tudi jaz sem se prepustila raziskovanju in po dolgem času mi je z otroško igrivostjo in radovednostjo uspelo pristopiti k delu - v posodico sem nalila vodo in vanjo položila nekaj naravnega materiala. Skupaj smo ugotavljale, kaj potone in kaj plava.
Presenečeno smo ugotovile, da se bodeča neža v vodi zapre!
To se je dogajalo pred našimi očmi in kmalu je imela vse listke obrnjene
povsem navzgor in skupaj. Odločile smo se, da je ne bomo uporabile za
naše ledene okraske, saj bi morale izdelati zelo debel okrasek, da bi
bila cela prekrita z ledom. Postavile smo jo na radiator in opazovale, kaj se bo zgodilo - ali se bo cvet odprl in listki poravnali. Ugibale smo, ali se to zgodi tudi v naravi, ko sije sonce oz. ko dežuje. Na radiatorju se je sčasoma posušila in res tudi zravnala. Pa ne le to! Povsem se je zakrivila v drugo smer, torej čisto se je odprla in liste upognila navzdol. Zanimivo.
Puncama sem najprej jaz nalila nekaj vode v posodice, potem pa sem jima dovolila, da sami nalivata vodo. Itak ni boljšega! :) Ful sta uživali, opazila pa sem tudi, kako dobro se jima zdi, da sem jima prepustila to odgovorno nalogo, hehe.
Material smo razvrstile po košarah in posodah glede na vrsto: kostanje skupaj, kamenčke skupaj, školjke skupaj ...
Pekač za mafine ima ravno prav velike vdolbinice, v katere sta nalagali material in prilivali vodo. Pri tem smo morali imeti v bližini krpo, saj sta v ene vdolbine nalili malo premalo, v druge pa malo preveč vode in je tekla čez.
Ko so bili okraski pripravljeni, je bil čas, da se voda spremeni v led. Ko smo opazovale termometer, smo se pogovarjale, da se voda, ko je temperatura pod ničlo, spremeni v led. Zato bi lahko naše posodice dale na balkon, a sem želela, da se voda v led spremeni hitro, ko je bila sestrična še na obisku. Tako smo posodice dale v zamrzovalnik. Tik pred tem smo namestile še vrvice, s katerimi smo kasneje ledene okraske obesile. Te je bilo kar težko dovolj potunkati, da so kasneje res nosile težo ledenih okraskov. Pomagala sem si tako, da sem vrvico zataknila pod kakšen težji kos naravnega materiala, recimo kamenček.
Tako, okraski so bili na hladnem, me smo se igrale z drugimi stvarmi, pospravile vse, kar je ostalo od izdelave okraskov in vmes večkrat preverile, ali se voda že spreminja v led. To jima je bilo ful zanimivo, sploh ko je na površini vode res začela nastajati plast ledu in sta jo lahko predrli s prstom. Ugotovile smo tudi, da je voda postala zelo mrzla.
Naši okraski so obtičali v zamrzovalniku za kar nekaj dni. Čeprav je voda medtem že zdavnaj zamrznila, sem čakala, da bo sestrična spet prišla na obisk in bomo okraske obesile skupaj. Ema se je vmes večkrat sama spomnila nanje in morala sem ji odpreti zamrzovalnik, da je pokukala notri in kakšnega celo vzela iz posodice in ga nosila po stanovanju. Ker je od njega kmalu začelo kapljati, sva ga seveda vrnili na minus. :) Sva pa ugotovili, da nekateri deli okraskov nikakor nočejo zamrzniti in postajajo mehki - to so bili okraski iz slanega testa. Priznam, da sem pomislila na to, da se bo posušeno testo napilo vode in se bo zmehčalo, a sem avtomatsko mislila, da se bo v zamrzovalniku strdilo, ker bo itak zamrznilo. Ha! Seveda ni, zakaj pa bi sicer pozimi posuvali sol na ceste? :)
Nekega mrzlega januarskega dne pa so naši ledeni okraski končno polepšali gole veje drevesa pred hišo.
V bistvu sploh niso prišli močno do izraza, saj so se zaradi prozornosti ledu in naravnih barv detajlov, ujetih v led, zlili z okolico. Pred vrtcem so drevo okrasili z barvnimi ledenimi okraski, ki so precej bolj izstopali. Uporabili so obarvano vodo (verjetno so uporabili tempera barve), sicer pa je bila v njih ujeta samo vrvica. Že od daleč je zgledalo res kul! Naše in vrtčevske okraske so sončni žarki in dvig temperature malo nad ničlo stopili in na tleh so ostale barvne lužice, pod našim drevesom pa kamenčki, kostanj, školjke, storžki ... :)
