Velikonočno darilo ali kako podariti pirhe: izdelava preproste košarice za pirhe

 
Za veliko noč smo si vedno podarjali pirhe, vi tudi? Zdelo se mi je super podariti in dobiti pirhe. Ponavadi je to izgledalo tako, da smo si jih izmenjali kar iz roke v roko. Zakaj bi komplicirali? :)

Praktično pa včasih to vseeno ni najbolj. Recimo ko gremo na obisk in nesemo prihe, je treba poskrbeti za transport, tako da se jajca ne razbijejo, še preden jih prinesemo do cilja. Ja, seveda jih lahko preprosto zavijemo v krpico ali papirnato brisačko in damo v plastično posodo s pokrovom, preden jih damo iz rok, pa jih pač vzamemo ven in enostavno podarimo.

Ampak a ni bolj luštno, če je tudi embalaža darilna? A ni potem to že pravo malo darilce? Sama namreč nisem navdušena nad vsemi mogočimi prazniki, ki se zvrstijo čez leto, in samo kopičijo igrače, pliškote in podobno: od rojstnega dne do decembrskih dobrih mož, ki prinesejo darila, nekateri praznujejo še god, drugi pa podarjajo večja darila tudi za veliko noč, noč čarovnic, valentinovo itd. Seveda, vsak po svoje, ampak moja želja je, da otrok ceni darila, ki jih prejme, in da spozna vrednost samega obdarovanja, ki nima veze s cenovno vrednostjo darila ali njegovo velikostjo.

Tako želim za veliko noč pripraviti tudi za otroke sorodnikov tako darilo, ki:
- bo preprosto in izdelano s srcem
- bo rezultat dela, spretnosti in ustvarjalnost naše družine

- bo vključevalo čim manj sladkarij oz. nezdravih živil
- bo izdelano iz naravnih materialov ali z recikliranjem.

In spodaj vam predstavljam velikonočno darilo, ki je točno to: pirh v košarici. To je tudi ideja, kako podariti pirhe, ne da bi se razbili in da jih podarimo kot pravo darilo, ne kar nekaj, kar mimogrede pač daš iz rok. ;)

Izdelava preprostih košaric za pirhe je zabavna, malčkom zanimiva, skoraj zastonj in nezahtevna, vsekakor pa boste morali določene korake opraviti starši sami (rezanje z olfa nožem). Pri vseh ostalih vam lahko pomaga mali nadebudnež. ;)

Za preproste košarice za pirhe potrebujemo:
- embalažo za jajca (če je embalaža za 10 jajc, bomo dobili 10 košaric)
- tempera, prstne, vodene ali akrilne barve
- čopič, paleto, lonček z vodo
- primerno zaščiteno delovno površino (na mizo nalepimo časopisni papir ali vrečko)
- oblačila, ki se lahko umažejo (Emi vedno oblečem umetniško haljico - preveliko in odsluženo pižamo)
- olfa nož in škarje
- celofan in darilni trak.

Ko pripravimo delovno površino in otroku oblečemo zaščitna oblačila, mu pripravimo paleto z barvo, čopič, lonček z vodo in embalažo od jajc. Tej odrežemo pokrov in uporabimo samo spodnji del. Otroku ponudimo poljubne barve, odvisno, kakšne barve košarice želimo. Slika naj svobodno, je pa smiselno, da pobarva embalažo z obeh strani, saj bosta vidni obe.

seveda mora svoj smrček povsod vtakniti tudi Zof :)

Pobarvano embalažo pustimo, da se posuši. Suho razrežemo s škarjami ali olfa nožem tako, da iz embalaže za 10 jajc dobimo 10 košaric. Osrednje dele, ki so višji, odrežemo na isto višino.

V košarico položimo pirh. Odrežemo primerno veliko kos celofana in košarico s pirhom postavimo na sredino. Celofan zavijemo in ga povežemo z darilnim trakom.

Na tak način zavijemo vse pirhe, ki jih imamo namen podariti in pripravljeni smo na obdarovanje za veliko noč. :)

Lepo ustvarjanje in praznovanje velike noči vam želim! ;)

Doma izdelano darilo za materinski dan - ogrlica iz slanega testa

Materinski dan se mi že od nekdaj zdi lep praznik. Vedno sem mami podarila kakšno malenkost v znak pozornosti, ljubezni in zahvale. Ponavadi sem darilce izdelala sama, zdaj pa se mi zdi lepo to prenesti na svojega otroka.

Darilo za mamice so otroci pripravili v vrtcu: starši smo bili povabljeni na nastop v obliki druženja in skupnega rajanja, otroci pa so mimogrede z vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice zapeli par pesmic in zraven kazali s prstki ali skakali in se vrteli v krogu. Na koncu smo se posladkali s suhim sadjem in mamice smo prejele rožice, oba starša skupaj pa izdelek iz das mase s posvetilom.

Pomembno se mi zdi, da se praznuje materinski dan, ko se mamam zahvali za vso ljubezen, podporo, pomoč in skrb, ki nam jo nudijo celo leto. Občutek imam, da šele zdaj, ko sem sama mamica, vem, kaj sploh pomeni materinska ljubezen. Vse življenje sem jo k sreči imela in bila res ljubljen otrok in sem še vedno in mislim, da vedno bom, a odkar imam svojega otroka, na to gledam povsem drugače. Šele zdaj se zavedam, kaj vse ženska da skozi, preden sploh pride do otroka, in koliko skrbi, nege, pomoči in podpore je potrebne, da se otrok toliko osamosvoji, da je sposoben sam skrbeti zase v smislu higiene, oblačenja, hranjenja. Kje je še vse ostalo?

Tako še vedno svoji mamici in obema mamama ob tem prazniku podarim voščilnico, ki jo izdelam sama oz. zadnje čase v sodelovanju z Emo. :) Zraven sva kot Emino oz. zopet najino skupno darilce za mojo in moževo mami, torej Emini stari mami, izdelali ogrlici iz slanega testa.

Želela sem, da jima podariva nekaj doma narejenega, primernega njeni starosti in interesom ter uporabnega. Tako se mi je zdela ogrlica iz slanega testa prava izbira.

Ema rada ustvarja iz različnih vrst oblikovalnih mas do pravega testa za piškote ali njoke. Obvlada že valjanje kroglic med dlanmi, izdelovanje in rezanje kačic, izsekovanje motivov z modelčki za piškote, zlaganje na pekač itd. 

Zamesili sva slano testo in iz njega zvaljali kačice, ki jih je narezala na koščke. To zelo rada počne, jo pa kljub vsemu še vedno zamika, da kak košček nese v usta. Se mi zdi, da se to obdobje, ko otrok nosi stvari v usta, kar ne konča. No, pri slanem testu itak kmalu ugotovi, da okus ni ravno najboljši. :)

Med dlanmi je potem zvaljala kroglice. Pri nekaterih sem ji malo pomagala, da so imele kolikor toliko okroglo obliko, itak pa je bil moj namen, da se vidi, da je to delo otroka, torej jih sicer nisem popravljala in so bile pač take oblike, kot jih je izdelala.

Kmalu je nastalo kar nekaj kroglic. Nisem imela končne zamisli, koliko jih bova porabili za eno ogrlico, zato jih je pač valjala, dokler se ji je zdelo zanimivo in to je bilo, dokler ni porabila vsega testa. Zložili sva jih na pekač, da bi se posušile.

Po nekaj urah sem se spomnila, da bova kroglice bolj težko nanizali na vrvico, saj sva pozabili narediti luknjice! Hitro sem vzela v roke zobotrebec, Emi sploh nisem nič razlagala in jo vabila zraven in poskusila, če jih sploh lahko še prebodem. Šlo je, a se je že delala skorjica na površini, zato se je oblika kroglic še dodatno popačila. Tako je bilo še bolj očitno, da je to delo otroških rok. :)

Skratka, kroglice so dobile luknjico in se posušile. Nekatere so sicer imele preozko luknjico ali sploh ne do konca prebodeno, a nič zato, saj sva jih imeli dovolj.

Na vrsti je bila poslikava kroglic. Razmišljala sem o izbiri barve in kot ponavadi na mizo prinesla le osnovne barve (rumeno, rdečo in modro) ter belo in črno. Iz izkušenj sem se namreč naučila, da ni dobro pred otroka postaviti cele škatle barv, saj ga potem zamika, da bi odprl in uporabil kar vse, kar je sicer lahko čisto ok, a ne v vsakem primeru. V tem že ne bi bilo dobro. :) Poleg tega pa želim tudi, da Ema spoznava, kako iz dveh barv nastane nova. Zato vedno pred njo oz. skupaj mešava barve na paleti in se pogovarjava, katere barve imava in katera nova barva bo z mešanjem nastala.

Emi je zadnje čase všeč zelena barva, zato se je seveda odločila, da bodo kroglice zelene. :) Sama sem si najprej zamislila rumene in na paleto sem ji stisnila malo rumene barve, s čimer se je strinjala. Pobarvala je nekaj kroglic, potem pa sva z dodajanjem modre dobili zeleno. Bila je precej temna, zato sva postopno dodajali rumeno in dobili več odtenkov zelene barve.

Kroglice sva zložili na pokrov škatle in jih pustili, da se barva posuši. Naslednji dan sem jih prelakirala s prozornim lakom v spreju. 

Morali sva jih le še nanizati na vrvico. Pri tem sem ji morala pomagati, saj je šla vrvica bolj težko skozi pa tudi sicer je to ni preveč zanimalo. Mi je pa pomagala izbirati, katero kroglico bova nanizali naslednjo. 

Nastali sta torej dve ogrlici iz slanega testa, ki sva jih lepo zavili in podarili skupaj z voščilnico.

Za prababici sva izdelali odtis ročice, ki sva ju naredili v kepo slanega testa. Ta je Ema pobarvala (izbrala je modro in rumeno barvo), jaz pa sem ju prelakirala in opremila z napisom. Še zavili sva ju in se odločili, da modrega podariva mami, ki ji vid peša, da bo bolje videla pobarvan odtis roke. Druga mama, ki ima vid boljši kot marsikdo mojih let, pa je prejela rumen odtis. 

Upam, da ste materinski dan preživeli lepo!

Imate raje pozornost le ob določenih dnevih ali vse leto?

Pozornost nam godi, kadarkoli in čim večkrat in na začetku zveze smo jo tako pogosto tudi deležne. Ko tečejo dnevi, tedni, meseci in leta pa smo včasih vesele že, če se naš dragi spomni na naš rojstni dan, ane? :)

Ob valentinovem in dnevu žena sem razmišljala prav o tem. O pozornosti, ki smo jo ženske deležne, ki si jo želimo in ki jo nemara celo pričakujemo. Obenem smo tudi me tiste, ki jo lahko ali naj bi jo poklonile nazaj (ali vnaprej :)).

Zelo veliko mi pomenijo že čisto vsakdanje malenkosti, vsakdanja moževa pozornost. Ko gre od doma, pričakujem, da si dava poljubček in si, ko gre kdo na kakšen pregled, sestanek, pomemben opravek … zaželiva vso srečo.

Zadnjič pa mi mož ni dal ljubčka, ko je odšel od doma in to za več dni. Res je, da je zamujal in da sem jaz še dremala, a vseeno ga vedno dobim in mu ga tudi vrnem. Bila sem slabe volje in tečna, potem pa sem se spomnila na zgodbo, ki sem jo prebrala tukaj. Govori o tem, kako je učitelj učencem dal test in ko so obrnili list, na katerem so pričakovali vprašanja, so zagledali le črno piko na belem papirju. Naročil jim je, naj pišejo. Prav vsi so pisali o tisti piki na sredi lista. Želel je, da bi spoznali, da se tudi v življenju osredotočamo na tisto eno črno piko sredi beline, na eno slabo stvar sredi morja dobrih. Če dobro premislimo, je res tako, ane?

In tako sem tudi sama načrtno preusmerila misli iz tiste ene stvari, ki je mož ni naredil, na vse tiste, ki  jih je. Glede na to, da je moj mož zlat, mi ni bilo težko hitro najti kar nekaj stvari za na ta seznam.

In katere so te stvari bile?
- ponoči večkrat on vstane, ko hčerka joka in želi k nama v posteljo in jo gre iskat,
- ker naša deklica spi kot helikopter (beri: me brca celo noč), je pripravljen spati na sredini in ji nastaviti svoj hrbet, :)
- glede vzgoje se res dopolnjujeva in si stojiva ob strani, veliko se pogovarjava in lahko mu zaupam, ko me kaj tare, na kateremkoli področju,
- ko sem skoraj pozabila na potek registracije avta, mi je vse uredil v zadnjem hipu,
- ko se je izkazalo, da zavore na avtu ne delajo, kot bi morale, je poskrbel za nove dele in cel dan preležal na tleh v garaži, da je bil na koncu avto spet kot nov in v voznem stanju,
- za rojstni dan, ki ga imam šele čez dober mesec, mi je že zdaj podaril nekaj, kar sem si že dolgo želela,
- kadar gre na službeno pot, mi pusti svoj avto, saj je udobnejši, močnejši, varnejši,
- tudi ko grem k staršem na drug konec Slovenije, mi posodi svoj avto,
- čeprav ni imel do živali takega odnosa kot jaz, ki svoje hišne ljubljenčke obravnavam kot enakopravne člane družine, jih je sprejel in mi pomaga skrbeti zanje – finančno in tudi sicer, npr. jima odpre okno, skozi katero hodita v stanovanje, če želita notri, pomaga mi jima nanesti vsebino ampule proti zajedavcem ali dati zdravilo, ker mi takrat res prav pride še en par rok, in lepo skrbi zanju, ko mene ni doma.

Še bi lahko naštevala, a je že zdaj dokazov več kot dovolj. Takoj, ko sem se osredotočila na vse dobro in pozitivno, kar moj mož počne zame, je tista ena črna pika zbledela in belina me je kar zaslepila, da je sploh nisem več videla.

Kljub temu sem bila presrečna, ko se je vrnil in sva se objela, hčerka mu je skočila v objem in mu povedala, da ga je pogrešala. Obe sva ga. In on naju. In ni lepšega, kot ko smo spet skupaj.

Tako lahko zaključim, da mi vsekakor prija pozornost, nežnost, občutek ljubljenosti in pomembnosti ter povezanosti ves čas. Brez tega pravzaprav ne morem. Lepo se mi seveda zdi, če me mož preseneti s kakšno rožico za praznike, kot je valentinovo ali dan žena. Ne bom lagala. Res pa je, da nikoli nisem pričakovala šopka vrtnic ali drugih kupljenih rož, ki so ob takih dnevih vedno dražje kot sicer. Zelo bi me razveselil šopek travniških rožic ali recimo virtualni, ki mi ga je za letošnji 8. marec poslal mož, ker mi ga fizično ni mogel izročiti. Všeč mi je, če je malo iznajdljiv in darilcu, ki mi ga želi nameniti, doda svojo noto. Tako je lahko darilo brezplačno ali precej cenejše kot običajno kupljeno, zahteva pa morda kakšno minutko več časa kot postanek v cvetličarni.

Kako pa je všeč vam? S kakšnim darilom ali v kakšni obliki najraje vidite, da se vas vaš dragi spomni na praznik ljubezni ali praznik žensk?

Upam, da ste bile deležne take pozornosti, kot si želite! ;)

Zlato-rdeča darila z lesenimi perlami in snežinkami iz slanega testa

Čeprav nisem ljubiteljica rdeče barve, se mi zdi, da nekako spada k božiču in decembrskemu praznovanju, torej mora biti. Že lani me je prijelo to vzdušje in sem Emi ponudila živo rdečo barvo, s katero je poslikala karton, iz katerega sem izrezala okraske za smrečico oz. aranžma iz vej.

Rdeča manija me je držala tudi letos, zato so tudi letošnji okraski za smrekco v toplih barvah. Izdelali sva kar dve vrsti, lesene in iz slanega testa. V teh odtenkih so bili tudi okraski na adventnih venčkih in nisem se jim mogla upreti tudi pri mislih na darila. Sicer sem v osnovi razmišljala o rdeči in temno rjavi kombinaciji, ki bi ji dodala kanček zlate, a se je misija "enobarven temno rjav darilni papir" izkazala za bolj zahtevno, kot sem pričakovala, zato sem naposled opustila misel nanj in v nakupovalni voziček položila temno rdeč in zlat papir.

Kupila sem sicer tudi zlat darilni trak, a ga na koncu nisem uporabila, saj se ni več skladal s celotno podobo, tako da čaka v predalu z darilnim papirjem in trakovi na svojo priložnost, da zasije. :)

No, zdaj pa k zavijanju novoletnih daril. Vedno in znova pravim, da je pravilo št. 1 pri zavijanju daril oblika tistega, kar želimo zaviti. Če je to škatla (pravilnih, običajnih oblik), ni večjih težav, če pa imamo kup stvari, bo naloga težja. Lahko bi jih seveda potisnili v darilno vrečko in problem bi bil rešen. A meni niso všeč tako enostavne rešitve, čeprav je tudi darilna vrečka lahko lepa in predvsem priročna. Vseeno pa imam preprost trik, kako zaviti drobnarije, da bo še vseeno izgledalo lepo in predvsem, da ne bomo izgubili živcev (vsaj mene to, poleg prozorne folije za živila, spravi na rob! :)). To je prazna kartonasta škatla. Lahko je od čevljev, ali pa taka, da se sestavi v škatlo in potem dno in pokrov zalepimo, sicer se odpira. ;)

Ko imamo vsa darila kupljena ali izdelana, jih razporedimo po škatlah. Potem vsako posebej zavijemo v izbran darilni papir, jaz sem torej izbirala med zlatim in temno rdečim, ker mi ju je zmanjkalo, pa sem imela k sreči na zalogi še nekaj rdečega, ki sem ga potem uporabila.

Na vrsti je okrasitev daril. V ta namen sem že pred časom izdelala snežinke iz slanega testa. Recept najdete tukaj, prav tako navodila, saj sem jih delala enako kot sva s hčerko delali zvezdice za na smrekco. Edina razlika je bila to, da sem jih delala na skrivaj, da me ne bi videla. :)

Če imate čas, jih lahko sušite enako, kot sem jih jaz, torej na zraku in jih vmes večkrat obrnete, dokler niso povsem suhe, če se vam mudi, pa jih lahko posušite v pečici, kar je tudi opisano v objavi Okraski iz slanega testa za novoletno smrekco.

Posušenih zvezdic nisem navezala na vrvico kot zvezdice, ampak sem jih na darila pritrdila s tanko volno. A gremo lepo po vrsti.

Na zvezdice sem s pisalom zlate barve napisala ime obdarjenca in narisala preprost vzorček iz pikic in črtic.

 
Na darilo sem najprej z vozlom zavezala volneno nit.

Potem sem nit nekajkrat ovila okoli darila.

Nato sem nanjo nanizala nekaj lesenih perl v rumenih, oranžnih in rdečih barvah. Pomagala sem si z zobotrebcem.

Na vrsto je prišla snežinka iz slanega testa. Volneno nit sem napeljala skozi luknjico.

Zavezala sem vozel.

Na nekatera darila sem nanizala kakšno perlo še na drugo stran snežinke, potem pa sem na spodnji strani, da se ni videlo, zavezala vozel in odrezala odvečno volno.

Darila sem skrbno skrila in jih na božično noč postavila pod smrekco. :)

Zjutraj je bilo veselje opazovati Emo, ko je našla darila in jih hitela odpirati. Pomagali smo ji ugotoviti, na katerem je napisano njeno ime. Med drugim je dobila tudi copate in škornje in čeprav se ponavadi brani novih čevljev in imamo včasih resne težave, da jo prepričamo, da so ji stari premajhni/pretopli/prehladni, je te, od Božička, obula brez težav! Mulc mali! :)

Potem je pomagala vsakemu posebej najti njegovo darilo. Spraševala je: "Kje pa ti pišeš?" :) Ko je našla ustrezno darilo, ga je vsakemu tudi pomagala odpreti. Najraje bi odprla še tiste, ki so bili za sorodnike in prijatelje, ki jih takrat ni bilo z nami. :)

Vodič s 3 predlogi za unikatno zavita novoletna darila: darila z naravno dekoracijo

Danes objavljam drugi del vodiča s 3 predlogi za unikatno zavita novoletna darila. Prvega sem objavila včeraj, v njem pa sem predstavila, kako v treh korakih do potiskanega darilnega papirja, o čemer več piše tukaj.

Zdaj pa naj povem nekaj več o darilih, okrašenih z naravno dekoracijo. Kaj sploh štejemo pod naravno dekoracijo? To je material, ki ga najdemo v naravi in ga uporabimo za okrasitev predmetov ali prostorov. To so recimo vejice, listi in plodovi različnih dreves, sploh slednji so raznovrstni in zanimivi, npr. storži, želod, žir. Naravna dekoracija so tudi razne trave, cvetlice in druge travniške in gozdne rastline. Uporabimo lahko tudi lubje, kamne in korenine. Uporabimo lahko sveže rastline, pri čemer moramo upoštevati, da se bodo začele sušiti in drobiti ter spreminjati barvo, ali že posušene. Posušimo jih lahko mi ali pa že suhe naberemo. Vsekakor priporočam, da nabran material doma damo iz košare (ali vrečke, embalaže), da bo lahko dihal, sicer lahko začne plesneti. Prav tako je dobro, da se do konca posuši, za kar je super kurilnica ali radiator. Določene rastline ali deli teh se vidno spremenijo, ko so posušeni, npr. storži se med sušenjem na soncu ali na radiatorju razprejo! Prav tako je dobro pustiti material nekje, kjer lahko ven zlezejo morebitni prebivalci. To je zelo pomembno, saj se je nam letos zgodilo, da smo v dnevni sobi dvakrat našli črva. Prvič sem mislila, da se je priplazil skozi balkonska vrata ali da se je prilepil mačku na dlako in mu je v stanovanju pač padel dol. Pri drugem sem postala bolj pozorna in ugotovila, da sta zlezla iz kostanja! Tako da - pazljivo. :)

Nabiranje naravnega materiala združimo s sprehodom, z nami gredo lahko otroci ali mogoče pes (z mano gresta moja mačka, če ne grem predaleč :)). Svetujem, da s seboj vzamete košaro in nož ali kar vrtne ali vinogradniške škarje. Pametno je imeti tudi kakšno posodico (odpadno embalažo), v katero lahko zložimo bolj droben ali občutljiv material. 

Pri zavijanju daril se meni osebno zdi najlepše, če naravno dekoracijo kombiniramo s papirjem in trakovi naravne barve ali materialov. Kot boste videli v vodiču, sem za svoja darila z naravno dekoracijo uporabila nevtralen enobarvni bež papir in vrvico namesto darilnega traku. Na vsako darilo sem dodala nekaj skrbno izbranih kosov naravnega materiala. Tako zavita in okrašena darila so bila za moj okus zelo lepa, minimalistična, naravna, elegantna, preprosta, po drugi strani pa nekoliko barvno mrtva ali vsaj nezanimiva. Zato, da bi jih oživila oz. popestrila, sem dodala nekaj rdeče barve. Kakšna se vam zdijo moja darila z naravno dekoracijo? Zelo bom vesela, če mi tudi vi pokažete fotografije vaših daril, ki jih krasijo vejice, kamenčki, storžki, listi ...

Zdaj pa k drugemu delu vodiča, tokrat za DARILA Z NARAVNO DEKORACIJO:

Če imate kakršnokoli vprašanje o zavijanju daril, mi pišite in vam bom z veseljem pomagala. ;)

Vodič s 3 predlogi za unikatno zavita novoletna darila: potiskan darilni papir

Ustvarjanje je del mene. Že od nekdaj. Kadar prirejam zabavo, izdelujem ali zavijam darila, krasim novoletno smrekco, serviram hrano, skušam narediti prostore bolj naše, domače ... razmišljam, kako bi to naredila še nekoliko lepše, malo bolj simpatično, s tisto pikico na i, predvsem pa osebno noto. Ob vsem tem zelo uživam, kar se tudi vidi in začuti.

V prazničnem decembru, ki je ravno zaradi vsega ustvarjanja, ročnih izdelkov, pravljičnosti in čarobnosti na vsakem koraku moj najljubši mesec, se še posebej rada zakopljem med papir, trakove, blago, bleščice, lepilo, škarje, svinčnike, barve, čopiče, žage, palete, lončke, volno ... Sicer sem stilistka unikatnih porok in tako je moje poslanstvo, da s svojim ustvarjanjem drugim polepšam ne le nek običajen dan, ampak enega izmed njihovih najpomembnejših v življenju! Vabim vas, da si več o tem preberete tukaj. 

Za vas pa sem danes pripravila prvega izmed treh vodičev, ki vam jih bom predstavila v teh dneh pred božičem in novim letom, ko vsi razmišljamo o darilih: najprej smo tuhtali, kaj podariti našim najbližjim letos in takoj naslednje vprašanje, ki se nam zastavi je, kako zdaj to zaviti. Zbrala sem tri predloge, ki sem jih v preteklih objavah sicer že objavila, a sem se potrudila in zdaj še fotografirala in opisala postopke dela. 

Vsi trije predlogi za zavijanje unikatnih novoletnih daril so moji, enostavni in v le 3 korakih. Zanje ne boste potrebovali nevem kakšnih groznih materialov in pripomočkov, pomagajo pa vam lahko tudi otroci (razen če bodo darila za njih, hehe, potem le pazite, da vas ne zalotijo pri delu! ;))

Danes predstavljam vodič za POTISKAN DARILNI PAPIR:

Zelo bom vesela, če mi sporočite, ali vam je bil vodič všeč in predvsem, ali vam je prišel prav! :)

Jutri vam pokažem, kako lahko na sprehodu nabrane vejice, storžke, listke, mah ... uporabite za unikatno zavita darila z naravno dekoracijo. ;)

Preprost in očarljiv adventni venček

Odkar imam Emo, se tako rada lotim priprave praznične dekoracije skupaj z njo. Mislim, da to da pravi čar praznikom - da skupaj ustvarjava in preživljava čas ob aktivnosti, ki nama je obema v veselje. Še bolje pa je, ko z izdelki razveseliva nama drage.

Lani sva izdelali takle adventni venček, ki je bil v osnovi izdelan iz slanega testa. To je tako preprosto in hitro za pripravo, rabimo pa le 3 sestavine, poleg tega pa je tako kot testo. Tudi letos me je mikalo, da bi izdelali tak venček, a rada poskusim kaj drugega, zato sem razmišljala in razmišljala (in to celo tako dolgo, da je bila prva adventna nedelja že mimo, hehe) in se domislila, da bom iz papirja izdelala osnovo, okraski pa bodo res iz slanega testa.

Zamesili sva slano testo, za kar sva potrebovali:
1 skodelico moke
1/2 skodelice soli
malo vode

Najprej sva v skledi premešali moko in sol, nato pa dolili nekaj žličk vode in mešali. Postopno sva dodajali vodo, dokler se niso sestavine lepo povezale in je testo postalo voljno, mehko in sva ga enostavno oblikovali.

Pomokali sva mizo in z valjarjem zvaljali testo. To sem naredila jaz, medtem ko je Ema gnetla košček testa. Nato sem ji ponudila nekaj modelčkov za piškote. Izbrala sem le modelčke osnovnih oblik: manjši in večji krog, zvezdico, srček.

Z modelčki sva izrezovali oblike. Ema večinoma ni pritisnila dovolj močno, zato sva morali izrez ponavljati. Ta se ni ujemal s prejšnjim, zato je imel prav vsak malo drugačen vzorček oz. obrobo.

Vmes se je Ema tudi igrala po domišljiji in postavljala modelčke v vrsto v kepo testa, oblikovali sva obroč, v katerega je zapikovala vilice.

Občasno je kar tako odtiskovala kroge v testo in tako po površini ustvarila naključen vzorec. Ko sva potem ven izrezali okraske, so imeli prav simpatičen potisk.

Iz ostankov, ki jih ni bilo več mogoče zvaljati, sva oblikovali kroglice in kačice. To sva naredili tako, da sva koščke testa s prsti na grobo oblikovali v kepico, da so se držali skupaj, to sva položili na zravnano dlan ene roke in jo z drugo, tudi zravnano, pokrili. Nato sva z dlanmi začeli krožiti in počasi se je izoblikovala bolj ali manj okrogla kroglica.

Za kačico sva vzeli malo več testa, ga na hitro stisnili skupaj v svaljek in ga med rokami valjali, da je nastala kačica.

Med ustvarjanjem je bilo Emi zelo zanimivo izsekovanje okraskov z modelčki, ne glede na količino testa, v katero jih je pritiskala. :)

Učila se je tudi uporabe noža kot pripomočka za odstranjevanje okraskov iz zvaljanega testa, kar ji je šlo presenetljivo dobro!

Okraske sva zlagali na pekač in jih pustili nekaj dni, da so se posušili. Vmes sem jih zložila na radiator in jih večkrat obrnila.

Potem pa sva se lotili barvanja okraskov za najin res preprost in očarljiv adventni venček.

Uporabili sva akrilne barve. Za to sva kot vedno pripravili delovni kotiček, oblekli umetniško haljico in iz omare privlekli čopiče, paleto in barve. Tokrat sem ji ponudila le belo, rumeno, rdečo in magento. Nekaj časa je Ema uporabljala čopič, potem je barvala kar s prsti. :)

Okraski so mi res fuuul všeč! Tako žarijo v teh barvah, da res pridejo do izraza in poživijo, razveselijo. Ful se mi zdi simpatično, da niso vsi enaki, pravilni, lepo oblikovani, ampak je vsak drugačen, vidi se, da je pri ustvarjanju sodeloval malček, nekateri so povsem naključnih in nerazpoznavnih oblik. Spet sem jih zložila v pekač, kjer so se čez noč posušili. Naslednji dan sem pripravila osnovo za najine očarljive venčke.

Priprava osnov za te venčke ne bi mogla biti bolj enostavna! Res! Uporabila sem reklamni papir in ga po dolgem zvila v svaljek. Ta svaljek sem zvila v krog in prilepila selotejp, da je vse držal skupaj. Krog sem položila na polo zelenega svilenega papirja in na sredini naredila par zarez v obliki zvezde.

Krog iz papirja sem namazala z lepilom v stiku - čisto tako, na hitro, ravno toliko, da se je prva plast svilenega papirja prijela nanj.

Razrezan papir na sredini sem zapognila proti krogu in trikotniki so se prilepili na krog.

Papir na zunanji strani kroga sem prav tako začela ovijati na krog.

In nadaljevala, dokler ni bil krog povsem prekrit s papirjem. Če se je kje še vedno malo videlo osnove, torej reklamnega papirja, se nisem preveč obremenjevala. Če vas to zelo moti, lahko kasneje tja prilepite okrasek ali pa venček ovijete v še eno plast svilenega papirja.

Razmišljala sem, kako zdaj papir fiksirati na obroč. Hm, hm, hm. V mislih sem imela lepilo, najbolj Mekol, s katerim bi premazala venček, ki bi se potem sušil in sušil in sušil. Želela sem res hitro in preprosto rešitev brez packanja in kompliciranja. V trenutku sem se spomnila štrukljev, ki sem jih pripravljala pred nekaj dnevi. Jaz jih kuham tako, da jih zavijem v kuhinjsko krpo in zavežem ter previjem s sukancem, ki štrukelj in servet držijo na mestu. Dobila sem idejo, da bi enako naredila pri tem venčku. In se je izkazalo za super idejo!

Najprej sem na obroč zavezala sukanec

in ga nato ovijala okoli in okoli obroča,

na koncu pa nit zavezala z začetnim delom.

Tako, osnove so čakale, okraski so bili suhi. Lotili sva se najbolj zanimivega dela (meni, Ema pa je po moje najbolj uživala v igranju s testom in barvanju). Kljub začetnim pomislekom glede uporabe lepilne pištole zaradi potencialne nevarnosti, sem se na koncu le odločila zanjo, saj le ima svoje prednosti: lepilo je učinkovito in hitro prime. Tudi nanašanje je enostavno, le paziti je treba, da ne pride vroče lepilo v stik s kožo, ker tisto pa res ni fajn in se lahko resno opečemo! Prav zato sem si vzela čas in Emi razložila, da morava res pazit in da bova delali tako, da bova lepili skupaj. Začuda se je strinjala! :) Verjetno je v mojem glasu čutila resnost.

Najprej sem na venček prilepila 4 čajne svečke. Emo sem prosila, naj mi jih podaja in pove, kam naj jih prilepim.

Potem sva se lotili lepljenja okraskov iz slanega testa. Ubrali sva enak pristop: ona je izbirala okraske in govorila, kam naj jih prilepim, jaz sem jih lepila.

Vmes se je igrala z okraski

in jih zlagala ter se z njimi pogovarjala. :)

Na koncu so nastali res luštni adventni venčki, ki so še mene presenetili, saj ob gnetenju slanega testa za okraske še nisem imela čisto dodelane slike v glavi, kako bodo izgledali na koncu. Vse je nastajalo nekako spontano. In s končnim izdelkom sem bila res zadovoljna, ker:
- so tako barviti,
- ker so očarljivo skofuzlani (zmedeni) :)
- sem se domislila nekaj prepostih in učinkovitih rešitev,
- ker je izdelek nastajal v etapah in sva imeli veselje več dni zapored.

Adventne venčke sva podarili starim staršem, eden pa bo krasil naši jedilno mizo.