Srečno 2017!

Zlato-rdeča darila z lesenimi perlami in snežinkami iz slanega testa

Čeprav nisem ljubiteljica rdeče barve, se mi zdi, da nekako spada k božiču in decembrskemu praznovanju, torej mora biti. Že lani me je prijelo to vzdušje in sem Emi ponudila živo rdečo barvo, s katero je poslikala karton, iz katerega sem izrezala okraske za smrečico oz. aranžma iz vej.

Rdeča manija me je držala tudi letos, zato so tudi letošnji okraski za smrekco v toplih barvah. Izdelali sva kar dve vrsti, lesene in iz slanega testa. V teh odtenkih so bili tudi okraski na adventnih venčkih in nisem se jim mogla upreti tudi pri mislih na darila. Sicer sem v osnovi razmišljala o rdeči in temno rjavi kombinaciji, ki bi ji dodala kanček zlate, a se je misija "enobarven temno rjav darilni papir" izkazala za bolj zahtevno, kot sem pričakovala, zato sem naposled opustila misel nanj in v nakupovalni voziček položila temno rdeč in zlat papir.

Kupila sem sicer tudi zlat darilni trak, a ga na koncu nisem uporabila, saj se ni več skladal s celotno podobo, tako da čaka v predalu z darilnim papirjem in trakovi na svojo priložnost, da zasije. :)

No, zdaj pa k zavijanju novoletnih daril. Vedno in znova pravim, da je pravilo št. 1 pri zavijanju daril oblika tistega, kar želimo zaviti. Če je to škatla (pravilnih, običajnih oblik), ni večjih težav, če pa imamo kup stvari, bo naloga težja. Lahko bi jih seveda potisnili v darilno vrečko in problem bi bil rešen. A meni niso všeč tako enostavne rešitve, čeprav je tudi darilna vrečka lahko lepa in predvsem priročna. Vseeno pa imam preprost trik, kako zaviti drobnarije, da bo še vseeno izgledalo lepo in predvsem, da ne bomo izgubili živcev (vsaj mene to, poleg prozorne folije za živila, spravi na rob! :)). To je prazna kartonasta škatla. Lahko je od čevljev, ali pa taka, da se sestavi v škatlo in potem dno in pokrov zalepimo, sicer se odpira. ;)

Ko imamo vsa darila kupljena ali izdelana, jih razporedimo po škatlah. Potem vsako posebej zavijemo v izbran darilni papir, jaz sem torej izbirala med zlatim in temno rdečim, ker mi ju je zmanjkalo, pa sem imela k sreči na zalogi še nekaj rdečega, ki sem ga potem uporabila.

Na vrsti je okrasitev daril. V ta namen sem že pred časom izdelala snežinke iz slanega testa. Recept najdete tukaj, prav tako navodila, saj sem jih delala enako kot sva s hčerko delali zvezdice za na smrekco. Edina razlika je bila to, da sem jih delala na skrivaj, da me ne bi videla. :)

Če imate čas, jih lahko sušite enako, kot sem jih jaz, torej na zraku in jih vmes večkrat obrnete, dokler niso povsem suhe, če se vam mudi, pa jih lahko posušite v pečici, kar je tudi opisano v objavi Okraski iz slanega testa za novoletno smrekco.

Posušenih zvezdic nisem navezala na vrvico kot zvezdice, ampak sem jih na darila pritrdila s tanko volno. A gremo lepo po vrsti.

Na zvezdice sem s pisalom zlate barve napisala ime obdarjenca in narisala preprost vzorček iz pikic in črtic.

 
Na darilo sem najprej z vozlom zavezala volneno nit.

Potem sem nit nekajkrat ovila okoli darila.

Nato sem nanjo nanizala nekaj lesenih perl v rumenih, oranžnih in rdečih barvah. Pomagala sem si z zobotrebcem.

Na vrsto je prišla snežinka iz slanega testa. Volneno nit sem napeljala skozi luknjico.

Zavezala sem vozel.

Na nekatera darila sem nanizala kakšno perlo še na drugo stran snežinke, potem pa sem na spodnji strani, da se ni videlo, zavezala vozel in odrezala odvečno volno.

Darila sem skrbno skrila in jih na božično noč postavila pod smrekco. :)

Zjutraj je bilo veselje opazovati Emo, ko je našla darila in jih hitela odpirati. Pomagali smo ji ugotoviti, na katerem je napisano njeno ime. Med drugim je dobila tudi copate in škornje in čeprav se ponavadi brani novih čevljev in imamo včasih resne težave, da jo prepričamo, da so ji stari premajhni/pretopli/prehladni, je te, od Božička, obula brez težav! Mulc mali! :)

Potem je pomagala vsakemu posebej najti njegovo darilo. Spraševala je: "Kje pa ti pišeš?" :) Ko je našla ustrezno darilo, ga je vsakemu tudi pomagala odpreti. Najraje bi odprla še tiste, ki so bili za sorodnike in prijatelje, ki jih takrat ni bilo z nami. :)

Okraski iz slanega testa za novoletno smrekco

Še vedno pravim: slano testo je zakon! Enostavno za pripravo, potrebujemo dve sestavini, ki ju imamo najverjetneje že doma, potem pa sledijo minute ali celo ure ustvarjanja. In potem še enkrat, ko so izdelki suhi! :)

Po izdelavi naših prvih letošnjih okraskov za novoletno smrekco sva se lotili priprave drugih - najprej sva pripravili SLANO TESTO iz:

1 skodelice moke

1/2 skodelice soli

toliko vode, da je nastalo lepo gnetljivo testo.

Ema mi je tokrat pomagala pri pripravi testa, čeprav ga ponavadi kar jaz na hitro vržem skupaj. Glede na navedene sestavine lahko vidite, da je res nared ful hitro. Najprej ji je bilo všeč, da sem jo prosila, če mi pomaga iz večje posode z žlico preložiti moko v skodelico. To rada počne pa še nekaj časa potrebuje za to, tako da se kar zamoti. Nato je moko iz skodelice presula v plastično posodo primerne velikosti, skodelico pa je do polovice napolnila s soljo. Potem je sol dodala moki in vse dobro premešala. Pri tem sem ji seveda pomagala, da je bilo res dobro premešano. Suhim sestavinam sva postopno, po žlicah začeli dodajati vodo, mešali pa sva z električnim mešalnikom. Vodo sva dodajali, dokler testo ni postalo gladko, potem sva ga zgnetli še ročno. Kepo slanega testa sva položili na pomokano mizo in ga zvaljali. Zamislila sem si, da bi zvezdice na smrekci zgledale prav luštno, zato sem ji ponudila kovinski modelček za piškote v obliki zvezde. Sproti, med ustvarjanjem je Ema z nožem, ki sva ga uporabljali za lažje privzdigovanje zvezdic iz zvaljanega testa, začela vleči po testu. Nastale so podolgovate vdolbinice, črte, naključno pometane po površini. Na koncu so izpadle ful dobro! Ko je Emo zanimanje minilo, sem nadaljevala v istem stilu in izdelala za dva pekača zvezdic z vzorcem na eni strani. S slamico sem naredila luknjice, da sva jih kasneje lahko obesili na vejice smrekce.

To je zelo pomemben korak, ki ga ni najbolj pametno pozabiti. :) Če nimamo slamice, lahko uporabimo npr. zobotrebec.

Zvezdice sem želela hitro posušiti, zato nisem imela časa, da bi se nekaj dni sušile na zraku. Postopek sem pohitrila s pečico: nastavila sem jo na ventilacijo in na 50 °C in okraske iz slanega testa sušila kakšno uro. Ker po sušenju še niso bili suhi, sem se odločila, da nastavitev pečice prestavim na peko z zgornje in spodnje strani. Povišala sem tudi temperaturo. Ker je pečica nova in je še ne poznam dobro, so se zvezdice dobesedno pekle. Še dobro, da sem kmalu opazila, ker so postajale rjavkaste in napihnjene! :) Na koncu so zgledale prav fajne in skoraj še boljše kot običajne ploščate. Rjavkaste dele sva kasneje itak prebarvali. 

Za barvanje okraskov sva spet uporabili akrilne barve, potrebovali pa sva še čopič, paleto (uporabili sva kar del odpadne embalaže), kozarec z vodo, mizo sva zaščitili s časopisnim papirjem, Ema pa je oblekla umetniško haljico.

Ko se je barva na prvi strani posušila, sva jih pobarvali še na drugi. Ema je sodelovala na začetku, nadaljevala sem sama.

Ko se je tudi na drugi strani barva posušila, sva skozi luknjice napeljali volno, jo zavezali in tako je nastala zanka, s katero sva obeske lahko obesili.

 Tokrat je bila Ema bolj navdušena nad okraševanjem smrečice kot pri krašenju naše, a sva imeli medtem nekaj premora, saj mi je morala urediti frizuro: me malo postriči, mi splesti kito, narediti čop, posušiti lase ... :) Potem sva le nadaljevali in skupaj obesili vse okraske. Zanimivo se ji je zdelo, da mi je okraske podajala in odločala, katerega naj obesim naslednjega. Ob tem sva ponavljali barve, ki jih zdaj naša gospodična že kar obvlada. No, mislim, da je po vseh letošnjih okraskih, ki so bili rumeni, oranžni, rdeči in vijolični, te barve dodobra osvojila. :)

Naj bo vaše krašenje smrekce prijetno družinsko opravilo. ;)

Vodič s 3 predlogi za unikatno zavita novoletna darila: prešit darilni papir

Danes je na vrsti še zadnji, tretji del vodiča s tremi predlogi za unikatno zavita novoletna darila. Tokrat predstavljam, kako izdelamo prešit darilni papir. To je zelo zabaven postopek, pri katerem končnega izgleda ne moremo čisto natančno načrtovati, saj nastaja sproti po naključju. Za postopek uporabimo šivalni stroj, v katerega namesto kosa blaga potisnemo kos papirja, v katerega bomo zavili darilo. Potem pa zaženemo mašino in papir zasučemo, še preden dosežemo rob papirja. Šivalni stroj šive dela dokaj hitro, zato bo izdelek končan en, dva, tri, mi pa moramo biti pri tem odzivni, saj nam sicer lahko papir hitro pobegne izpod šivanke. Tudi če se to zgodi, ni nič hudega, ga pač obrnemo tako, da spet lahko šivamo in delamo naprej. ;)

Svetujem, da ne odrežete prevelikih kosov papirja, saj jih boste težko spravili v stroj, vmes pa se bodo tudi mečkali. To sicer ni nič takega, lahko bi papir celo namenoma zmečkali in potem spet poravnali. Zakaj pa ne? :)

V prejšnjih dneh sem objavila tudi prvi in drugi del vodiča za unikatno zavita darila, ki si ju lahko pogledate tukaj in tukaj. Če ju niste prebrali, bi vam rada pojasnila, zakaj sem vodič sploh pripravila. Seveda zato, ker se vsi pripravljamo na praznike, h katerim sodijo tudi darila, to je res. A globlji pomen je v moji ljubezni do ustvarjanja na tak in drugačen način in to je eden izmed njih. Z ustvarjanjem je povezano tudi moje delo - stiliranje unikatnih porok, na katerih ženin in nevesta povesta svojo ljubezensko zgodbo.

Zdaj pa k vodiču za PREŠIT DARILNI PAPIR:

Želim vam prijetno ustvarjanje in naj bo zavijanje daril zabavno opravilo, predvsem pa naj bo v njih tisto, kar bo obdarjence razveselilo in jim srce napolnilo s hvaležnostjo.

Vodič s 3 predlogi za unikatno zavita novoletna darila: darila z naravno dekoracijo

Danes objavljam drugi del vodiča s 3 predlogi za unikatno zavita novoletna darila. Prvega sem objavila včeraj, v njem pa sem predstavila, kako v treh korakih do potiskanega darilnega papirja, o čemer več piše tukaj.

Zdaj pa naj povem nekaj več o darilih, okrašenih z naravno dekoracijo. Kaj sploh štejemo pod naravno dekoracijo? To je material, ki ga najdemo v naravi in ga uporabimo za okrasitev predmetov ali prostorov. To so recimo vejice, listi in plodovi različnih dreves, sploh slednji so raznovrstni in zanimivi, npr. storži, želod, žir. Naravna dekoracija so tudi razne trave, cvetlice in druge travniške in gozdne rastline. Uporabimo lahko tudi lubje, kamne in korenine. Uporabimo lahko sveže rastline, pri čemer moramo upoštevati, da se bodo začele sušiti in drobiti ter spreminjati barvo, ali že posušene. Posušimo jih lahko mi ali pa že suhe naberemo. Vsekakor priporočam, da nabran material doma damo iz košare (ali vrečke, embalaže), da bo lahko dihal, sicer lahko začne plesneti. Prav tako je dobro, da se do konca posuši, za kar je super kurilnica ali radiator. Določene rastline ali deli teh se vidno spremenijo, ko so posušeni, npr. storži se med sušenjem na soncu ali na radiatorju razprejo! Prav tako je dobro pustiti material nekje, kjer lahko ven zlezejo morebitni prebivalci. To je zelo pomembno, saj se je nam letos zgodilo, da smo v dnevni sobi dvakrat našli črva. Prvič sem mislila, da se je priplazil skozi balkonska vrata ali da se je prilepil mačku na dlako in mu je v stanovanju pač padel dol. Pri drugem sem postala bolj pozorna in ugotovila, da sta zlezla iz kostanja! Tako da - pazljivo. :)

Nabiranje naravnega materiala združimo s sprehodom, z nami gredo lahko otroci ali mogoče pes (z mano gresta moja mačka, če ne grem predaleč :)). Svetujem, da s seboj vzamete košaro in nož ali kar vrtne ali vinogradniške škarje. Pametno je imeti tudi kakšno posodico (odpadno embalažo), v katero lahko zložimo bolj droben ali občutljiv material. 

Pri zavijanju daril se meni osebno zdi najlepše, če naravno dekoracijo kombiniramo s papirjem in trakovi naravne barve ali materialov. Kot boste videli v vodiču, sem za svoja darila z naravno dekoracijo uporabila nevtralen enobarvni bež papir in vrvico namesto darilnega traku. Na vsako darilo sem dodala nekaj skrbno izbranih kosov naravnega materiala. Tako zavita in okrašena darila so bila za moj okus zelo lepa, minimalistična, naravna, elegantna, preprosta, po drugi strani pa nekoliko barvno mrtva ali vsaj nezanimiva. Zato, da bi jih oživila oz. popestrila, sem dodala nekaj rdeče barve. Kakšna se vam zdijo moja darila z naravno dekoracijo? Zelo bom vesela, če mi tudi vi pokažete fotografije vaših daril, ki jih krasijo vejice, kamenčki, storžki, listi ...

Zdaj pa k drugemu delu vodiča, tokrat za DARILA Z NARAVNO DEKORACIJO:

Če imate kakršnokoli vprašanje o zavijanju daril, mi pišite in vam bom z veseljem pomagala. ;)

Vodič s 3 predlogi za unikatno zavita novoletna darila: potiskan darilni papir

Ustvarjanje je del mene. Že od nekdaj. Kadar prirejam zabavo, izdelujem ali zavijam darila, krasim novoletno smrekco, serviram hrano, skušam narediti prostore bolj naše, domače ... razmišljam, kako bi to naredila še nekoliko lepše, malo bolj simpatično, s tisto pikico na i, predvsem pa osebno noto. Ob vsem tem zelo uživam, kar se tudi vidi in začuti.

V prazničnem decembru, ki je ravno zaradi vsega ustvarjanja, ročnih izdelkov, pravljičnosti in čarobnosti na vsakem koraku moj najljubši mesec, se še posebej rada zakopljem med papir, trakove, blago, bleščice, lepilo, škarje, svinčnike, barve, čopiče, žage, palete, lončke, volno ... Sicer sem stilistka unikatnih porok in tako je moje poslanstvo, da s svojim ustvarjanjem drugim polepšam ne le nek običajen dan, ampak enega izmed njihovih najpomembnejših v življenju! Vabim vas, da si več o tem preberete tukaj. 

Za vas pa sem danes pripravila prvega izmed treh vodičev, ki vam jih bom predstavila v teh dneh pred božičem in novim letom, ko vsi razmišljamo o darilih: najprej smo tuhtali, kaj podariti našim najbližjim letos in takoj naslednje vprašanje, ki se nam zastavi je, kako zdaj to zaviti. Zbrala sem tri predloge, ki sem jih v preteklih objavah sicer že objavila, a sem se potrudila in zdaj še fotografirala in opisala postopke dela. 

Vsi trije predlogi za zavijanje unikatnih novoletnih daril so moji, enostavni in v le 3 korakih. Zanje ne boste potrebovali nevem kakšnih groznih materialov in pripomočkov, pomagajo pa vam lahko tudi otroci (razen če bodo darila za njih, hehe, potem le pazite, da vas ne zalotijo pri delu! ;))

Danes predstavljam vodič za POTISKAN DARILNI PAPIR:

Zelo bom vesela, če mi sporočite, ali vam je bil vodič všeč in predvsem, ali vam je prišel prav! :)

Jutri vam pokažem, kako lahko na sprehodu nabrane vejice, storžke, listke, mah ... uporabite za unikatno zavita darila z naravno dekoracijo. ;)

Simple leseni okraski za novoletno smrekco

 Prednovoletni čas je zame tudi čas ustvarjanja. To je bil že prej, zdaj, ko imam hčerko, pa je še toliko bolj. Aktivnosti rada prilagodim tako, da lahko sodeluje, določene korake pa opravim sama. Letos sva izdelali dve vrsti okraskov: lesene in iz slanega testa. Preproste, reciklirane okraske sva izdelali tudi lani, ko sva uporabili škatlo od pice.

Za letošnje lesene okraske za novoletno smrekco sva najprej prosili atija, če nama nareže lesene kolutke iz polen. Vanje sem potem zvrtala luknje.

Kolutkov je bilo veliko in zložila sem jih v škatlo. Nekaj časa so čakali pri vratih in kar zdelo se mi je, da bodo zamikali Emo. Zlagala jih je v košaro in po tleh in pustila sem ji proste roke in domišljijo pri igri.

 Potem sva se lotili barvanja kolutkov. Sicer ponujajo široko paleto možnosti, a sem se odločila za preprosto, svobodno slikanje z rumeno, oranžno in rdečo, ki se bodo dobro videle na zeleni smrekci. V mislih sem imela še finiš z zlato, a sem se premislila, ko so bili poslikani, ker se mi zdi, da bi bilo že vsega potem preveč.

Poslikane lesene kolutke sva zložili na papir, da so se posušili. Nato sva jih poslikali še na drugi strani. Uporabili sva:

- akrilne barve 

- čopiče

- paleto

- kozarček z vodo

- kasneje še črno volno, ki sem jo uporabila, da sem lahko lesene okraske obesila na veje.

Ema je kot vedno oblekla umetniško haljico, da sva zaščitili njena oblačila, saj se akrilnih barv ne da sprati z blaga. Ema je tokrat hitro zgubila zanimanje za barvanje, verjetno je bila kriva tudi nekoliko poznejša ura. Tudi krašenje smrekce je ni zanimalo, kot sem pričakovala, da jo bo, in ni se veselila skupnega krašenja. Mi je bilo kar malo žal, glede na to, da je lani okraske obešala na smrekco več kot eno uro. Mož je na smrekco obesil lučke, jaz pa potem lesene okraske. Ti so izpadli še precej bolje, kot sem mislila, da bodo, saj so na temno zeleni smrečici res izstopali.