Božič 2016 in spomini na otroštvo

Letošnji božič smo preživeli veliko lepše, kot sem pričakovala, da ga bomo. Vsaj jaz tako čutim. Glede na to, da živimo pri moževih starših, moji pa so 130 km stran, skušamo praznike nekako uskladiti in razporediti tako, da smo enkrat pri enih, drugič pri drugih. Že tako in tako ves čas potujemo gor in dol po Sloveniji, zato priznam, da mi je bila ideja, da bi bili doma in bi drugi prišli k nam, všeč. Res je, da je udobno biti gost in se pustiti streči, vendar sem rada tudi gostiteljica. Tako smo povabili moževe in moje starše in staro mamo na obisk za božič. Skupni čas smo izkoristili za praznovanje očetovega rojstnega dne in božiča pri božični večerji.

Že same priprave na različna druženja imam rada: od idej, kaj bom gostom ponudila jesti in piti, kako bom okrasila prostor, kakšne pogrinjke bom pripravila, do pospravljanja tik pred zdajci, ki me prisili, da končno nekam pospravim ali celo vržem v smeti tisto plastično embalažo ali steklenico, ki se mi je valjala po kuhinji cel teden. Tokrat sva z možem dobro premislila tudi, kako bova zagotovila prenočišče trem osebam več v našem gospodinjstvu. Da bi jim bilo čimbolj udobno, sva staršem pripravila ležišče na kavču v dnevni sobi, za mamo pa sva na hitro preuredila Emino sobico, tako da je imela prostor čisto zase. Ema itak skoraj vsako noč pride k nama, tako da glede njene premestitve ni bilo problema. 

Z božično večerjo smo začeli kar zgodaj, ob 17. uri, saj gre Ema dokaj zgodaj v posteljo, seveda pa pri večerji ni smela manjkati. Že prejšnje dni so potekale priprave: šli smo po nakupih, meso sem dala v marinado, obiskali smo tudi bazarja, ki sta potekala v vrtcu in šoli in med drugim nakupili tudi božične pogrinjke, tako da jih letos nisem delala sama. Zdelo se mi je lepo podpreti trud otrok in vzgojiteljev ter k večerji dodati nekaj iz Eminega vsakdana, torej vrtca. Postavili smo tudi smrečico, ki smo jo letos okrasili z lesenimi okraski. Kot vsako leto se je tudi tokrat naša galerija že napolnila z novoletnimi voščilnicami.

Za božično večerjo sva pripravila dve vrsti fondija: mesnega in sirovega. To smo tradicionalno jedli za božič pri nas doma celo moje otroštvo, zato me fondi avtomatsko spomni na božič. Točno ta komplet za mesni fondi, ki ga uporabljamo že vsa leta, sta mami in ati dobila za poročno darilo. Takrat to ni bilo kar tako in temu primerno je bil fondi pri nas tudi obravnavan – uporabljali smo ga samo za posebne priložnosti in božič je gotovo ena izmed njih. Božiča nismo dojemali kot verskega praznika, ampak kot praznik družine, skupnega časa in druženja. In to mi je pričaralo tisto toplino v srcu – vse tiste priprave na dogodek, za katerega veš, da ni vsakdanji, ampak je poseben in je temu primerna tudi garderoba, postrežba, jedi, obnašanje. Poleg tega, da se mi zdi mesni fondi zelo okusen, mi je všeč, ker gre za slow food, torej jed, ki se jo uživa počasi – in se zraven uživa! ;) Ni namen tega, da zmečemo koščke mesa v vroče olje, kjer so ti hitro popečejo, mi jih pojemo in je vsega konec. Ne, fondi se je počasi. Vmes se pogovarja z družinskimi člani ali tistimi, ki so prisotni, lahko tudi prijatelji za novoletni večer. Grizlja se kruh, ki se ga pomaka v različne okusne omakice. Posluša se božične in novoletne pesmi, ki igrajo v ozadju (pri nas so se slišale iz dnevne sobe, kjer je tudi stala smrekca). In najlepše, kar mi bo za vedno ostalo v spominu iz mojih otroških božičnih dni, je, ko na koncu mami prinese liste papirja in pisalo zlate barve in vsak za mizo na papir napiše svoje želje za prihodnje leto. Tiste globoke, iskrene. Potem papir skrbno prepogne, da se ne vidi, kaj na njem piše, in ga skrije nekam v kakšno omaro ali predal in nikoli več ne sme pogledati nanj, sicer se želje ne bodo uresničile.

Del teh lepih spominov na božični čas v mojem otroštvu želim kot mamica predati svojemu otroku. Želim, da se tudi moja hčerka veseli božiča, ker je to lep čas, preživet v krogu najbližjih. Ker je to čas za želje, čas priprav na poseben večer, čas vere, četudi nikoli nismo šli k polnočnici, saj ne mislim vere kot take, ampak vere v dobro, zaupanje, tisto, kar verjameš v srcu. Želim jo okužiti z radostjo ob pripravah na konec še enega leta, za katerega smo lahko hvaležni, saj smo ga preživeli, vmes doživeli marsikaj lepega (ja, seveda tudi kaj manj lepega, a želim se osredotočiti na vse tisto, kar pa kljub vsemu je lepo), dosegli različne uspehe, napredovali na različnih področjih, usvojili nova znanja, sklenili nova prijateljstva in mogoče spustili iz svojega življenja ljudi, ki nam niso več prinašali nič dobrega, premagali različne ovire, prebrali zanimive knjige, obiskali nenavadne kraje, spoznali prijetne ljudi. Vsekakor se vsako leto obračam nazaj in delam inventuro. Tisti osebno, sama pri sebi.

Med bolj lepe in prijetne trenutke leta 2016 bo gotovo sodila tudi božična večerja, ko smo za mizo sedli moji in moževi starši, moja mama in mi trije, mačka pa sta se zavlekla v kot, da sta imela svoj mir. Iz dnevne sobe se je slišalo božične pesmi, iz kuhinje je dišalo po božičnem čaju, siru, ki se je topil v mešanici belega vina in šerija, česnu v eni izmed omak, začimbah, ki so prepajale meso. Ema in moj ati sta se igrala in ati je skrbno pazil, da se ni smukala pod štedilnikom, na katerem se je grelo tudi olje za mesni fondi. Z mami sva rezali kruh in mešali sirno zmes, ko sva mislili, da sta Ema in ata za hec ugasnila luč. Presenečeno sta se branila, da nista bila onadva. :) Ugotovili smo, da je zmanjkali elektrike, a le »na eni fazi«, kot so nam, ženskam povedali moški. :) Bili smo v temi, le štedilnik, luč nad pultom, pomivalni stroj in lučke na smrekci so delovale. Elektriko je dovajala tudi ena vtičnica v kuhinji, kamor smo vtaknili podaljšek in prižgali namizno lučko, možev oče pa je iz garaže prinesel še dodatno razsvetljavo. V hipu je bil večer zabaven in všeč mi je, kako smo stopili skupaj, da bi si pomagali in zagotovili osnovne dobrine in rešili božični večer. Aja, da ne pozabim, da smo prižgali tudi kar nekaj sveč, tako da je bilo vzdušje prav prijetno in že skorajda romantično. :) To me je spet spomnilo na otroštvo, ko smo velikokrat silvestrovali pri sosedih v vikendu na Pokljuki. Enkrat je zmanjkalo elektrike in otrokom se je zdelo strašno zanimivo. Od vseh praznovanj sem si najbolj zapomnila prav tisto!

Tako, božična večerja se je končno lahko začela. Na mizi sta bila dva seta za fondi, polno skled, košarica s kruhom, kozarci, pijača, pogrinjki v obliki Božičkov, pribor. Okoli nas so še vedno gorele svečke, čeprav se je elektrika vrnila in je luč že razsvetljevala prostor. Širile so se omamne vonjave in božična glasba. Bilo mi je toplo pri srcu, da smo dejansko skupaj kot ena velika družina in da si lahko privoščimo tako okusno večerjo. V mislih sem se dotaknila tudi druge mame, ki že dolga leta ni šla nikamor, in ata, ki je v domu ostarelih. Čutila sem hvaležnost, da smo na toplem, ob tako dobrih jedeh in skupaj, zdravi. 

Po večerji je šla Ema kmalu spat, mi pa smo se igrali namizno igro 6 nimmt. Kot ljubiteljica družabnih iger večera ne bi mogla zaključiti bolje! :) Odpravili smo se spat, enkrat ponoči pa nas je očitno obiskal Božiček, saj so bila zjutraj pod našo smrečico darila! :) 

 

Vodič s 3 predlogi za unikatno zavita novoletna darila: prešit darilni papir

Danes je na vrsti še zadnji, tretji del vodiča s tremi predlogi za unikatno zavita novoletna darila. Tokrat predstavljam, kako izdelamo prešit darilni papir. To je zelo zabaven postopek, pri katerem končnega izgleda ne moremo čisto natančno načrtovati, saj nastaja sproti po naključju. Za postopek uporabimo šivalni stroj, v katerega namesto kosa blaga potisnemo kos papirja, v katerega bomo zavili darilo. Potem pa zaženemo mašino in papir zasučemo, še preden dosežemo rob papirja. Šivalni stroj šive dela dokaj hitro, zato bo izdelek končan en, dva, tri, mi pa moramo biti pri tem odzivni, saj nam sicer lahko papir hitro pobegne izpod šivanke. Tudi če se to zgodi, ni nič hudega, ga pač obrnemo tako, da spet lahko šivamo in delamo naprej. ;)

Svetujem, da ne odrežete prevelikih kosov papirja, saj jih boste težko spravili v stroj, vmes pa se bodo tudi mečkali. To sicer ni nič takega, lahko bi papir celo namenoma zmečkali in potem spet poravnali. Zakaj pa ne? :)

V prejšnjih dneh sem objavila tudi prvi in drugi del vodiča za unikatno zavita darila, ki si ju lahko pogledate tukaj in tukaj. Če ju niste prebrali, bi vam rada pojasnila, zakaj sem vodič sploh pripravila. Seveda zato, ker se vsi pripravljamo na praznike, h katerim sodijo tudi darila, to je res. A globlji pomen je v moji ljubezni do ustvarjanja na tak in drugačen način in to je eden izmed njih. Z ustvarjanjem je povezano tudi moje delo - stiliranje unikatnih porok, na katerih ženin in nevesta povesta svojo ljubezensko zgodbo.

Zdaj pa k vodiču za PREŠIT DARILNI PAPIR:

Želim vam prijetno ustvarjanje in naj bo zavijanje daril zabavno opravilo, predvsem pa naj bo v njih tisto, kar bo obdarjence razveselilo in jim srce napolnilo s hvaležnostjo.

Vodič s 3 predlogi za unikatno zavita novoletna darila: darila z naravno dekoracijo

Danes objavljam drugi del vodiča s 3 predlogi za unikatno zavita novoletna darila. Prvega sem objavila včeraj, v njem pa sem predstavila, kako v treh korakih do potiskanega darilnega papirja, o čemer več piše tukaj.

Zdaj pa naj povem nekaj več o darilih, okrašenih z naravno dekoracijo. Kaj sploh štejemo pod naravno dekoracijo? To je material, ki ga najdemo v naravi in ga uporabimo za okrasitev predmetov ali prostorov. To so recimo vejice, listi in plodovi različnih dreves, sploh slednji so raznovrstni in zanimivi, npr. storži, želod, žir. Naravna dekoracija so tudi razne trave, cvetlice in druge travniške in gozdne rastline. Uporabimo lahko tudi lubje, kamne in korenine. Uporabimo lahko sveže rastline, pri čemer moramo upoštevati, da se bodo začele sušiti in drobiti ter spreminjati barvo, ali že posušene. Posušimo jih lahko mi ali pa že suhe naberemo. Vsekakor priporočam, da nabran material doma damo iz košare (ali vrečke, embalaže), da bo lahko dihal, sicer lahko začne plesneti. Prav tako je dobro, da se do konca posuši, za kar je super kurilnica ali radiator. Določene rastline ali deli teh se vidno spremenijo, ko so posušeni, npr. storži se med sušenjem na soncu ali na radiatorju razprejo! Prav tako je dobro pustiti material nekje, kjer lahko ven zlezejo morebitni prebivalci. To je zelo pomembno, saj se je nam letos zgodilo, da smo v dnevni sobi dvakrat našli črva. Prvič sem mislila, da se je priplazil skozi balkonska vrata ali da se je prilepil mačku na dlako in mu je v stanovanju pač padel dol. Pri drugem sem postala bolj pozorna in ugotovila, da sta zlezla iz kostanja! Tako da - pazljivo. :)

Nabiranje naravnega materiala združimo s sprehodom, z nami gredo lahko otroci ali mogoče pes (z mano gresta moja mačka, če ne grem predaleč :)). Svetujem, da s seboj vzamete košaro in nož ali kar vrtne ali vinogradniške škarje. Pametno je imeti tudi kakšno posodico (odpadno embalažo), v katero lahko zložimo bolj droben ali občutljiv material. 

Pri zavijanju daril se meni osebno zdi najlepše, če naravno dekoracijo kombiniramo s papirjem in trakovi naravne barve ali materialov. Kot boste videli v vodiču, sem za svoja darila z naravno dekoracijo uporabila nevtralen enobarvni bež papir in vrvico namesto darilnega traku. Na vsako darilo sem dodala nekaj skrbno izbranih kosov naravnega materiala. Tako zavita in okrašena darila so bila za moj okus zelo lepa, minimalistična, naravna, elegantna, preprosta, po drugi strani pa nekoliko barvno mrtva ali vsaj nezanimiva. Zato, da bi jih oživila oz. popestrila, sem dodala nekaj rdeče barve. Kakšna se vam zdijo moja darila z naravno dekoracijo? Zelo bom vesela, če mi tudi vi pokažete fotografije vaših daril, ki jih krasijo vejice, kamenčki, storžki, listi ...

Zdaj pa k drugemu delu vodiča, tokrat za DARILA Z NARAVNO DEKORACIJO:

Če imate kakršnokoli vprašanje o zavijanju daril, mi pišite in vam bom z veseljem pomagala. ;)

Vodič s 3 predlogi za unikatno zavita novoletna darila: potiskan darilni papir

Ustvarjanje je del mene. Že od nekdaj. Kadar prirejam zabavo, izdelujem ali zavijam darila, krasim novoletno smrekco, serviram hrano, skušam narediti prostore bolj naše, domače ... razmišljam, kako bi to naredila še nekoliko lepše, malo bolj simpatično, s tisto pikico na i, predvsem pa osebno noto. Ob vsem tem zelo uživam, kar se tudi vidi in začuti.

V prazničnem decembru, ki je ravno zaradi vsega ustvarjanja, ročnih izdelkov, pravljičnosti in čarobnosti na vsakem koraku moj najljubši mesec, se še posebej rada zakopljem med papir, trakove, blago, bleščice, lepilo, škarje, svinčnike, barve, čopiče, žage, palete, lončke, volno ... Sicer sem stilistka unikatnih porok in tako je moje poslanstvo, da s svojim ustvarjanjem drugim polepšam ne le nek običajen dan, ampak enega izmed njihovih najpomembnejših v življenju! Vabim vas, da si več o tem preberete tukaj. 

Za vas pa sem danes pripravila prvega izmed treh vodičev, ki vam jih bom predstavila v teh dneh pred božičem in novim letom, ko vsi razmišljamo o darilih: najprej smo tuhtali, kaj podariti našim najbližjim letos in takoj naslednje vprašanje, ki se nam zastavi je, kako zdaj to zaviti. Zbrala sem tri predloge, ki sem jih v preteklih objavah sicer že objavila, a sem se potrudila in zdaj še fotografirala in opisala postopke dela. 

Vsi trije predlogi za zavijanje unikatnih novoletnih daril so moji, enostavni in v le 3 korakih. Zanje ne boste potrebovali nevem kakšnih groznih materialov in pripomočkov, pomagajo pa vam lahko tudi otroci (razen če bodo darila za njih, hehe, potem le pazite, da vas ne zalotijo pri delu! ;))

Danes predstavljam vodič za POTISKAN DARILNI PAPIR:

Zelo bom vesela, če mi sporočite, ali vam je bil vodič všeč in predvsem, ali vam je prišel prav! :)

Jutri vam pokažem, kako lahko na sprehodu nabrane vejice, storžke, listke, mah ... uporabite za unikatno zavita darila z naravno dekoracijo. ;)

Preprost in očarljiv adventni venček

Odkar imam Emo, se tako rada lotim priprave praznične dekoracije skupaj z njo. Mislim, da to da pravi čar praznikom - da skupaj ustvarjava in preživljava čas ob aktivnosti, ki nama je obema v veselje. Še bolje pa je, ko z izdelki razveseliva nama drage.

Lani sva izdelali takle adventni venček, ki je bil v osnovi izdelan iz slanega testa. To je tako preprosto in hitro za pripravo, rabimo pa le 3 sestavine, poleg tega pa je tako kot testo. Tudi letos me je mikalo, da bi izdelali tak venček, a rada poskusim kaj drugega, zato sem razmišljala in razmišljala (in to celo tako dolgo, da je bila prva adventna nedelja že mimo, hehe) in se domislila, da bom iz papirja izdelala osnovo, okraski pa bodo res iz slanega testa.

Zamesili sva slano testo, za kar sva potrebovali:
1 skodelico moke
1/2 skodelice soli
malo vode

Najprej sva v skledi premešali moko in sol, nato pa dolili nekaj žličk vode in mešali. Postopno sva dodajali vodo, dokler se niso sestavine lepo povezale in je testo postalo voljno, mehko in sva ga enostavno oblikovali.

Pomokali sva mizo in z valjarjem zvaljali testo. To sem naredila jaz, medtem ko je Ema gnetla košček testa. Nato sem ji ponudila nekaj modelčkov za piškote. Izbrala sem le modelčke osnovnih oblik: manjši in večji krog, zvezdico, srček.

Z modelčki sva izrezovali oblike. Ema večinoma ni pritisnila dovolj močno, zato sva morali izrez ponavljati. Ta se ni ujemal s prejšnjim, zato je imel prav vsak malo drugačen vzorček oz. obrobo.

Vmes se je Ema tudi igrala po domišljiji in postavljala modelčke v vrsto v kepo testa, oblikovali sva obroč, v katerega je zapikovala vilice.

Občasno je kar tako odtiskovala kroge v testo in tako po površini ustvarila naključen vzorec. Ko sva potem ven izrezali okraske, so imeli prav simpatičen potisk.

Iz ostankov, ki jih ni bilo več mogoče zvaljati, sva oblikovali kroglice in kačice. To sva naredili tako, da sva koščke testa s prsti na grobo oblikovali v kepico, da so se držali skupaj, to sva položili na zravnano dlan ene roke in jo z drugo, tudi zravnano, pokrili. Nato sva z dlanmi začeli krožiti in počasi se je izoblikovala bolj ali manj okrogla kroglica.

Za kačico sva vzeli malo več testa, ga na hitro stisnili skupaj v svaljek in ga med rokami valjali, da je nastala kačica.

Med ustvarjanjem je bilo Emi zelo zanimivo izsekovanje okraskov z modelčki, ne glede na količino testa, v katero jih je pritiskala. :)

Učila se je tudi uporabe noža kot pripomočka za odstranjevanje okraskov iz zvaljanega testa, kar ji je šlo presenetljivo dobro!

Okraske sva zlagali na pekač in jih pustili nekaj dni, da so se posušili. Vmes sem jih zložila na radiator in jih večkrat obrnila.

Potem pa sva se lotili barvanja okraskov za najin res preprost in očarljiv adventni venček.

Uporabili sva akrilne barve. Za to sva kot vedno pripravili delovni kotiček, oblekli umetniško haljico in iz omare privlekli čopiče, paleto in barve. Tokrat sem ji ponudila le belo, rumeno, rdečo in magento. Nekaj časa je Ema uporabljala čopič, potem je barvala kar s prsti. :)

Okraski so mi res fuuul všeč! Tako žarijo v teh barvah, da res pridejo do izraza in poživijo, razveselijo. Ful se mi zdi simpatično, da niso vsi enaki, pravilni, lepo oblikovani, ampak je vsak drugačen, vidi se, da je pri ustvarjanju sodeloval malček, nekateri so povsem naključnih in nerazpoznavnih oblik. Spet sem jih zložila v pekač, kjer so se čez noč posušili. Naslednji dan sem pripravila osnovo za najine očarljive venčke.

Priprava osnov za te venčke ne bi mogla biti bolj enostavna! Res! Uporabila sem reklamni papir in ga po dolgem zvila v svaljek. Ta svaljek sem zvila v krog in prilepila selotejp, da je vse držal skupaj. Krog sem položila na polo zelenega svilenega papirja in na sredini naredila par zarez v obliki zvezde.

Krog iz papirja sem namazala z lepilom v stiku - čisto tako, na hitro, ravno toliko, da se je prva plast svilenega papirja prijela nanj.

Razrezan papir na sredini sem zapognila proti krogu in trikotniki so se prilepili na krog.

Papir na zunanji strani kroga sem prav tako začela ovijati na krog.

In nadaljevala, dokler ni bil krog povsem prekrit s papirjem. Če se je kje še vedno malo videlo osnove, torej reklamnega papirja, se nisem preveč obremenjevala. Če vas to zelo moti, lahko kasneje tja prilepite okrasek ali pa venček ovijete v še eno plast svilenega papirja.

Razmišljala sem, kako zdaj papir fiksirati na obroč. Hm, hm, hm. V mislih sem imela lepilo, najbolj Mekol, s katerim bi premazala venček, ki bi se potem sušil in sušil in sušil. Želela sem res hitro in preprosto rešitev brez packanja in kompliciranja. V trenutku sem se spomnila štrukljev, ki sem jih pripravljala pred nekaj dnevi. Jaz jih kuham tako, da jih zavijem v kuhinjsko krpo in zavežem ter previjem s sukancem, ki štrukelj in servet držijo na mestu. Dobila sem idejo, da bi enako naredila pri tem venčku. In se je izkazalo za super idejo!

Najprej sem na obroč zavezala sukanec

in ga nato ovijala okoli in okoli obroča,

na koncu pa nit zavezala z začetnim delom.

Tako, osnove so čakale, okraski so bili suhi. Lotili sva se najbolj zanimivega dela (meni, Ema pa je po moje najbolj uživala v igranju s testom in barvanju). Kljub začetnim pomislekom glede uporabe lepilne pištole zaradi potencialne nevarnosti, sem se na koncu le odločila zanjo, saj le ima svoje prednosti: lepilo je učinkovito in hitro prime. Tudi nanašanje je enostavno, le paziti je treba, da ne pride vroče lepilo v stik s kožo, ker tisto pa res ni fajn in se lahko resno opečemo! Prav zato sem si vzela čas in Emi razložila, da morava res pazit in da bova delali tako, da bova lepili skupaj. Začuda se je strinjala! :) Verjetno je v mojem glasu čutila resnost.

Najprej sem na venček prilepila 4 čajne svečke. Emo sem prosila, naj mi jih podaja in pove, kam naj jih prilepim.

Potem sva se lotili lepljenja okraskov iz slanega testa. Ubrali sva enak pristop: ona je izbirala okraske in govorila, kam naj jih prilepim, jaz sem jih lepila.

Vmes se je igrala z okraski

in jih zlagala ter se z njimi pogovarjala. :)

Na koncu so nastali res luštni adventni venčki, ki so še mene presenetili, saj ob gnetenju slanega testa za okraske še nisem imela čisto dodelane slike v glavi, kako bodo izgledali na koncu. Vse je nastajalo nekako spontano. In s končnim izdelkom sem bila res zadovoljna, ker:
- so tako barviti,
- ker so očarljivo skofuzlani (zmedeni) :)
- sem se domislila nekaj prepostih in učinkovitih rešitev,
- ker je izdelek nastajal v etapah in sva imeli veselje več dni zapored.

Adventne venčke sva podarili starim staršem, eden pa bo krasil naši jedilno mizo.

Rdeče-zelena božična darila

Čeprav nisem ljubiteljica rdeče barve, se mi za božič zdi, da je pa vsaj nekaj le mora biti. Uporabila sem jo že za lanskoletno zavijanje daril, pri katerih sem uporabila naravno dekoracijo, letos pa me je dobesedno prevzela kombinacija rdeče in zelene.

 

Darila sem zavila v več vrst zelenega ali rdečega enobarvnega papirja, čez pa sem zavezala satenast trak v kontrastni barvi. Za zapis imen obdarjencev sem uporabila poslikane kvadratke in pravokotnike, iz katerih so bili tudi okraski. Tako sem npr. na darilo, zavito v zelen papir, prilepila rdeče poslikan pravokotnik iz kartona in nanj prilepila enobarven rdeč papir, na katerega sem z belim flomastrom napisala ime. Za darila, zavita v rdeč papir, sem uporabila zelen kartonček z imenom. 

 

Na božično jutro so nas vsa darila pričakala pod smrečico. Ema je kar v pižami zakorala proti njim in mi pomahala, naj pridem pogledat.

Po zajtrku smo se lotili odpiranja daril.

Ema se je razveselila novih copat, majčk in kompleta orodja, s katerim bo lahko pomagala atiju v delavnici. Najbolj prav pa ji bo prišel foteljček, ki smo ga postavili v njen kotiček poleg knjižnih polic in za kartonasto hiško. Večkrat sede nanj in v roke sama vzame knjigo in jo gleda.

 

 

Zavijanje daril mi vedno precej olajšajo škatle. Te že kak mesec prej začnem zbirati ali pa grem vprašat v trgovino s čevlji, če imamo kakšno odveč. Tako predmete, ki bi jih bilo zaradi oblike težko lepo zaviti, zložim v škatlo in dobim kvader - tega zaviti pa je precej lažje. 

Za rdeče-zelena božična darila sem potrebovala:

- škatle,

- enobarven zelen in rdeč ovojni papir,

- karton,

- čopič in lonček z vodo,

- rdečo in zeleno barvo (če vam bodo pomagali otroci, lahko uporabite kar prstne, sicer pa tempera ali akrilne barve),

- škarje,

- rdeč in zelen papir,

- bel flomaster,

- selotejp,

- dvostranski lepilni trak (lahko pa tudi lepilo v stiku, selotejp ali lepilno pištolo),

- rdeč in zelen darilni trak.

1. Stvari, ki jih bomo podarili, zložimo v škatle.

2. Škatle zavijemo v zelen ali rdeč ovojni papir.

3. Karton poljubno poslikamo z rdečo ali zeleno barvo.

4. Ko se barva posuši, karton razrežemo na ravokotnike.

5. Iz rdečega in zelenega papirja izrežemo malo manjše pravokotnike, ki jih prilepimo na pravokotnike iz kartona.

6. Na zgornje pravkotnike z belim flomastrom napišemo ime obdarjenca.

7. Po želji dodamo še darilni trak.

darilo, zavito v zelen ovojni papir, s pentljo iz rdečega darilnega traku in imeni obdarjencev, napisanih na rdeče pobarvanem kartončku

 Kako pa ste vi zavili darila?