Pastelni pirhi barvani s svilenim papirjem

Ne morem iz svoje kože in tako skušam vsako leto pirhe okrasiti malo drugače. Dokler nisem postala mamica, sem upoštevala svoje želje in sposobnosti, zdaj pa v račun vzamem še Emo in razmišljam, katera tehnika krasitve bi bila primerna in zanimiva tudi zanjo. 

Pirhe kuhane v čebulnih olupkih in okrašene z listi rastlin ali izrezki iz papirja je vedno pripravljala mama in so še vedno v njeni domeni. Kljub temu sem se lani odločila pripraviti delno podobne pirhe, ki sem jih neokrašene skuhala v čebulnih olupkih, nato pa jih je Ema poslikala z belo barvo, jaz pa sem nadaljevala poslikavo z belim flomastrom. Nastali so kontrastni in edinstveni pirhi!

Letos me je seveda vleklo, da bi poskusila kaj drugega in med brskanjem med idejami na internetu, ki jih je res ogromno, sem naletela na pirhe, krašene s svilenim papirjem. Spomnim se, da sem tudi sama že barvala pirhe na tak način nekaj let nazaj, ko sem bolj kot ne po naključju ugotovila, da svilen papir pušča barvo in tako tudi sled. 

Doma imam zalogo svilenega papirja, iz katere sem izbrala rumen, oranžen in zelen papir. Zelenega in oranžnega sem imela celo v dveh odtenkih. Papir sva skupaj z Emo narezali na koščke, velike dober kvadratni centimeter ali malo večje, pri tem namreč nisva komplicirali, saj to ni pomembno.

Pripravila sem še vse ostalo potrebno za ustvarjanje: umetniško haljico, papirnate brisačke, posodo z belimi trdo kuhanimi jajci, skledico z malo vode, krožnik z narezanim svilenim papirjem.

Pirhe sva krasili tako, da sva ga najprej pomočili v vodo, nato pa z mokrimi prsti prilepili košček svilenega papirja. Tega sva še dodatno zmočili, da se je res dobro prijel na površino pirha. Če se je pri tem malo zmečkal, še toliko bolje, saj je tako nastal res zanimiv in neponovljiv vzorec. Na tak način sva s svilenim papirjem prelepili vso površino pirha. Ponekod so se koščki papirja različnih barv prekrivali in barve so se prelivale.

Pirhe sva zložili na krožnik in jih pustili, da so se posušili. Nato sva jih olupili – povsem preprosto je bilo odstraniti posušen svilen papir, ki je pod sabo pustil nežne sledi. Nastali so res lepi pirhi, tehnika pa je sploh enostavna in primerna za male ročice.

Obstajata sicer dva načina krašenja pirhov s svilenim papirjem. Prvi je ta, po katerem sva delali tudi midve z Emo, drugi pa je tak, da koščke svilenega papirja pomočiš v vodo in potem barvo vtiraš v površino pirha. Tudi na ta način bova definitivno poskusili, morda že drugo leto, vsekakor pa ne bova za preizkus čakali do naslednje velike noči, saj je to zanimiva slikarska tehnika tudi tako in lahko na tak način pobarvamo tudi druge površine, npr. navaden risalni list.

Želim vam uživanje in zabavo ob krašenju pirhov! ;)

Velikonočno darilo ali kako podariti pirhe: izdelava preproste košarice za pirhe

 
Za veliko noč smo si vedno podarjali pirhe, vi tudi? Zdelo se mi je super podariti in dobiti pirhe. Ponavadi je to izgledalo tako, da smo si jih izmenjali kar iz roke v roko. Zakaj bi komplicirali? :)

Praktično pa včasih to vseeno ni najbolj. Recimo ko gremo na obisk in nesemo prihe, je treba poskrbeti za transport, tako da se jajca ne razbijejo, še preden jih prinesemo do cilja. Ja, seveda jih lahko preprosto zavijemo v krpico ali papirnato brisačko in damo v plastično posodo s pokrovom, preden jih damo iz rok, pa jih pač vzamemo ven in enostavno podarimo.

Ampak a ni bolj luštno, če je tudi embalaža darilna? A ni potem to že pravo malo darilce? Sama namreč nisem navdušena nad vsemi mogočimi prazniki, ki se zvrstijo čez leto, in samo kopičijo igrače, pliškote in podobno: od rojstnega dne do decembrskih dobrih mož, ki prinesejo darila, nekateri praznujejo še god, drugi pa podarjajo večja darila tudi za veliko noč, noč čarovnic, valentinovo itd. Seveda, vsak po svoje, ampak moja želja je, da otrok ceni darila, ki jih prejme, in da spozna vrednost samega obdarovanja, ki nima veze s cenovno vrednostjo darila ali njegovo velikostjo.

Tako želim za veliko noč pripraviti tudi za otroke sorodnikov tako darilo, ki:
- bo preprosto in izdelano s srcem
- bo rezultat dela, spretnosti in ustvarjalnost naše družine

- bo vključevalo čim manj sladkarij oz. nezdravih živil
- bo izdelano iz naravnih materialov ali z recikliranjem.

In spodaj vam predstavljam velikonočno darilo, ki je točno to: pirh v košarici. To je tudi ideja, kako podariti pirhe, ne da bi se razbili in da jih podarimo kot pravo darilo, ne kar nekaj, kar mimogrede pač daš iz rok. ;)

Izdelava preprostih košaric za pirhe je zabavna, malčkom zanimiva, skoraj zastonj in nezahtevna, vsekakor pa boste morali določene korake opraviti starši sami (rezanje z olfa nožem). Pri vseh ostalih vam lahko pomaga mali nadebudnež. ;)

Za preproste košarice za pirhe potrebujemo:
- embalažo za jajca (če je embalaža za 10 jajc, bomo dobili 10 košaric)
- tempera, prstne, vodene ali akrilne barve
- čopič, paleto, lonček z vodo
- primerno zaščiteno delovno površino (na mizo nalepimo časopisni papir ali vrečko)
- oblačila, ki se lahko umažejo (Emi vedno oblečem umetniško haljico - preveliko in odsluženo pižamo)
- olfa nož in škarje
- celofan in darilni trak.

Ko pripravimo delovno površino in otroku oblečemo zaščitna oblačila, mu pripravimo paleto z barvo, čopič, lonček z vodo in embalažo od jajc. Tej odrežemo pokrov in uporabimo samo spodnji del. Otroku ponudimo poljubne barve, odvisno, kakšne barve košarice želimo. Slika naj svobodno, je pa smiselno, da pobarva embalažo z obeh strani, saj bosta vidni obe.

seveda mora svoj smrček povsod vtakniti tudi Zof :)

Pobarvano embalažo pustimo, da se posuši. Suho razrežemo s škarjami ali olfa nožem tako, da iz embalaže za 10 jajc dobimo 10 košaric. Osrednje dele, ki so višji, odrežemo na isto višino.

V košarico položimo pirh. Odrežemo primerno veliko kos celofana in košarico s pirhom postavimo na sredino. Celofan zavijemo in ga povežemo z darilnim trakom.

Na tak način zavijemo vse pirhe, ki jih imamo namen podariti in pripravljeni smo na obdarovanje za veliko noč. :)

Lepo ustvarjanje in praznovanje velike noči vam želim! ;)

DIY računalnik za otroka - veselje ob izdelavi in uporabi

Tole je pa bil zabaven projekt! V osnovi je bilo to darilo za mojega očeta, ki ima že res bogi računalnik in smo mu za rojstni dan prispevali v mošnjiček za nakup novega. Ker nisem navdušena nad preprosto kuverto, v katero so potisnjeni bankovci, sem razmišljala o malo drugačni rešitvi. Drugega darila nismo imeli, tako nismo mogli kuverte z denarjem priključiti darilu v fizični obliki in res sem želela stvar izpeljati nekako tako, da bi vseeno "nekaj konkretnega dali iz rok".

Hitro se mi je porodila ideja, da bi naredili računalnik, tak za foro, ki bi bil odlično darilo za nekoga, ki tak hec razume, kar moj ati zihr ga, obenem pa sem vedela, da mi bo Ema pomagala pri izdelavi, nato pa ji bo gotovo zanimivo atovo darilo tudi uporabljati, hihi. :)

Za izdelavo računalnika iz kartona sem potrebovala večjo kartonasto škatlo, uporabila sem embalažo od omare, ki je bila res dolga in ozka in sem karton lahko po svojih željah prepognila. Pri rezanju sem si pomagala z ravnilom, svinčnikom, olfa nožem, kar se ni izkazalo za ok izbiro, zato sem robove lepše odrezala s škarjami. Ta korak sem naredila sama, Ema in Zof pa sta se medtem zabavala s preostankom kartonaste embalaže. :)

Zof se najraje zbaše v čimmanjše škatle, lavorje, kovčke, posode ... :)

Odrezala sem ustrezno velik kos samolepilne folije, na katero lahko rišemo in pišemo s kredami. To sem kupila enkrat v Lidlu in je dolgo ležala v predalu, zdaj pa je prišla na svoj račun. :) Tako je nastal ekran prenosnika.

Iz kartona sem izrezala kar na oko približno enako velike kvadratke za tipke. Odločila sem se, da vseh shiftov in drugih funkcijskih tipk ta računalnik ne potrebuje in da bodo tipke s črkami povsem dovolj. Dodala sem še preslednico in tipke s številkami, ki so nanizane nad tipkami s črkami. Več kot dovolj. :)

S tankim alkoholnim flomastrom sem na kvadratke napisala črke in številke. Ema je sedela v mojem naročju in z zanimanjem opazovala. Kvadratke je zlagala in me spraševala, katero črko sem napisala. Še bolj so njeno pozornost pritegnile številke. Skupaj sva šteli do 10, jaz pa sem vmes številke zapisovala na kartončke. Ker zelo rada reže s škarjami, je tudi ona poskusila rezati karton, kar je bila nova izkušnja v primerjavi s tanjšim papirjem. Ni ji šlo preveč dobro, zato je kmalu izgubila zanimanje za rezanje.

Po opazovanju tipkovnice pravega računalnika sem kartončke zložila po enakem vrstem redu na najin računalnik iz kartona. Ema je pomagala in ponavljala črke in številke. To, da sem jih takole postavila še preden sem jih trajno prilepila z lepilno pištolo, je bilo zelo pomembno in pametno, saj bi sicer prišla preblizu roba računalnika, tako pa sem jih lahko prestavljala tako dolgo, dokler nisem bila s postavitvijo zadovoljna. Pri lepljenju z vročim lepilom sem morala paziti, da se nisem opekla, še bolj pa, da vroče lepilo ni končalo na Eminih prstkih, ki so se mi motali v bližini.

Z izdelkom sem bila prav zadovoljna. Na ekran sva s kredo napisali voščilo, kar tako po domače. :) 

Aja, da ne pozabim! Izdelala sem še miško, seveda! :) Izrezala sem oval in dodala levi in desni gumb, ki sem ju prilepila z vročim lepilom. Čisto enostavno, a očitno povsem jasno, da gre za miško, saj jo je Ema takoj prijela v roko in iz gibov njenih prstov je bilo razvidno, da vrti navidezni kolešček, ki ga ima sicer moja prava miška! :) 

Na začetku je bil ekran pod zmernim kotom, zelo hitro pa se je računalnik skoraj povsem zravnal in ekran se je skoraj dotikal tal oziroma mize. To mi ni bilo preveč všeč in razmišljala sem, da bi napeljala vrvico, ki bi preprečevala, da se računalnik preveč odpre, a ni bilo časa pa ful manj hudo bi zgledal s tisto vrvico. :) Sem pustila kar takega in je vseeno zažgal pri slavljencu in Emi, ki ga je seveda z veseljem posvojila, osvojila pa že zdavnaj. :) To me je sicer ful presenetilo, ker zelo malo časa preživi pred ekrani, kakršnimikoli, a glede na to, da je res kot prava spužva, je očitno dovolj že, da opazuje druge, kaj delamo, ko strmimo v take in drugačne ekrane.

Ful se je rada igrala z računalnikom, zdaj jo je začetna navdušenost malo minila, a je po kakšnem tednu premora spet zanimiv. Domišljija ji dela na polno in ful originalno se je pretvarjala, da izbira pesmice na youtubu ali da nekaj piše. :) Kred ji še nisem ponudila, da bi z njimi pisala po ekranu, je pa tudi to v planu.

2016: top 16 aktivnosti z Emo

Konec leta opravim nekakšno inventuro bloga in se ozrem na pretekle objave. Letos sem to naredila že četrtič. Tukaj so povezave do seznamov preteklih let:

Top 13 leta 2013

Top 14 leta 2014

2015 - top 15 naravnih lepot

2015 - top 15 aktivnosti z Emo

Na seznam uvrstim tiste objave, ki so se mene najbolj dotaknile. Dobro, da je vsako leto številka na koledarju in število objav na seznamu višje, saj vedno kolebam, katerih 13, 14, 15, 16 ... objav naj izpostavim. Zajeti skušam različna področja najinega ustvarjanja in ker je objav s teh področij res veliko, vas vsekakor vabim, da uporabite iskalnik na desni strani bloga ali pa seznam let in mesecev, ki se prav tako nahaja ob strani desno. Kliknete lahko na posamezno leto ali mesec in pokazale se vam bodo vse objave, ki so bile objavljene v tistem obdobju. Lahko pa kliknete na puščico ob letu ali mesecu in odpre se vam seznam objav. Preberete naslove in kliknete na tistega, ki vam pade v oči. ;)

Kot sem rekla, pa sem tudi letos pripravila seznam top 16 aktivnosti z Emo, ki pokrivajo različna likovna področja in Emino starost, od 20 do 31 mesecev starosti, torej od dobrega leta in pol do dveh let in pol. V okvirčku si lahko pogledate, katera objava vas najbolj zanima in spodaj na seznamu pri določeni številki kliknete kar na naslov. Pri vsaki objavi izberem tudi oznake, ki povzemajo vsebino posamezne objave. Če vas zanimajo podobne objave, lahko sledite tem oznakam (tako da kliknete na izbrano oznako in pokažejo se vam še ostale objave, označene z isto oznako). Oznake se nahajajo pod objavo spodaj v svetlo sivem okvirčku.

 Tako, in kakšna je ugotovitev za leto 2016?

Mislim, da lahko rečem, da sva bili kar ustvarjalni, da sva pokrili bolj ali manj vse praznike, se o njih pogovarjali in jih prilagajali po svoje. Ugotavljam tudi, da sem vedno bolj vesela, da pišem blog, saj tako beležim dogajanje pri nas doma, Emin razvoj, napredek, veselje ob ustvarjanju, izdelke ... Te tudi shranjujem, a vseh enostavnem ne morem in tako živijo na blogu, kjer bom čez leta lahko obnovila spomine na potek dela, kar bi zagotovo pozabila. Vem tudi, da objave berejo sorodniki, s katerimi se ne vidimo pogosto in takole lahko spremljajo najine dogodivščine (pozdrav v Maribor! :)). 

Veselim se tudi, da bo nekoč Ema lahko prebrala, kaj vse sva počeli. Prepričana sem, da ji bo zanimivo, saj je tudi meni ful zanimivo gledati stare posnetke na videokasetah, ko sva bila z bratom majhna. Ema že zdaj rada gleda svoje fotografije in filmčke, kaj šele bo! :) Teh imamo res ogromno in moram reči, da za zdaj še dokaj dobro obvladujem ocean datotek, ki se z vsakim mesecem veča in veča. Dela s tem je kar nekaj, če se ne želiš izgubiti v njem, a se vsekakor splača. Zavedam se, da bo šla en, dva, tri v šolo in potem bo odrasla in nikoli več ne bo moja mala pikica. Vsako obdobje ima in bo imelo svoje lepote in posebnosti, zato jih želim ovekovečiti, dokumentirati, zabeležiti, ohraniti, vtisniti v spomin in jih obdržati. In blog je kot naročen za to. Če pa zraven ob prebiranju poleg sorodnikov in prijateljev, ki naju spremljajo, dobi kakšna mamica kakšno idejo za preživljanje časa s svojim otročkom, pa še toliko bolje. ;)

Hvala vsem, ki spremljate moje objave, lepo vas pozdravljam in vam želim super leto 2017!

1: DIY novoletno darilo za stare starše: koledar z Eminimi likovnimi izdelki

2: Grafika za malčke: monotipija

3: Pustne maske z nalepkami

4: Kiparstvo za malčke: valentinovi srčki in trik z glino

5: Slikanje na veliiiiko navpično podlago

6: Velikonočno ustvarjanje z malčkom: pirhi z belo poslikavo in rožami

7: DIY darilo z otrokom: leseni vrtni označevalci

8: Izdelava rojstnodnevnih vabil

9: Unikatni lonček s skrivnostno vsebino za vzgojiteljico

10: Skupni projekt Morje

11: Morsko slikanje z vodenkami in akvareli

12: Odtisi jesenskih listov

13: Enostavno pripravljena aktivnost primerna tudi za na počitnice - plastelin s peskom in moka

14: Ideja za deževno popoldne: polžki iz plastelina s peskom

15: Preprost in očarljiv adventni venček

16: Simple leseni okraski za novoletno smrekco

Zlato-rdeča darila z lesenimi perlami in snežinkami iz slanega testa

Čeprav nisem ljubiteljica rdeče barve, se mi zdi, da nekako spada k božiču in decembrskemu praznovanju, torej mora biti. Že lani me je prijelo to vzdušje in sem Emi ponudila živo rdečo barvo, s katero je poslikala karton, iz katerega sem izrezala okraske za smrečico oz. aranžma iz vej.

Rdeča manija me je držala tudi letos, zato so tudi letošnji okraski za smrekco v toplih barvah. Izdelali sva kar dve vrsti, lesene in iz slanega testa. V teh odtenkih so bili tudi okraski na adventnih venčkih in nisem se jim mogla upreti tudi pri mislih na darila. Sicer sem v osnovi razmišljala o rdeči in temno rjavi kombinaciji, ki bi ji dodala kanček zlate, a se je misija "enobarven temno rjav darilni papir" izkazala za bolj zahtevno, kot sem pričakovala, zato sem naposled opustila misel nanj in v nakupovalni voziček položila temno rdeč in zlat papir.

Kupila sem sicer tudi zlat darilni trak, a ga na koncu nisem uporabila, saj se ni več skladal s celotno podobo, tako da čaka v predalu z darilnim papirjem in trakovi na svojo priložnost, da zasije. :)

No, zdaj pa k zavijanju novoletnih daril. Vedno in znova pravim, da je pravilo št. 1 pri zavijanju daril oblika tistega, kar želimo zaviti. Če je to škatla (pravilnih, običajnih oblik), ni večjih težav, če pa imamo kup stvari, bo naloga težja. Lahko bi jih seveda potisnili v darilno vrečko in problem bi bil rešen. A meni niso všeč tako enostavne rešitve, čeprav je tudi darilna vrečka lahko lepa in predvsem priročna. Vseeno pa imam preprost trik, kako zaviti drobnarije, da bo še vseeno izgledalo lepo in predvsem, da ne bomo izgubili živcev (vsaj mene to, poleg prozorne folije za živila, spravi na rob! :)). To je prazna kartonasta škatla. Lahko je od čevljev, ali pa taka, da se sestavi v škatlo in potem dno in pokrov zalepimo, sicer se odpira. ;)

Ko imamo vsa darila kupljena ali izdelana, jih razporedimo po škatlah. Potem vsako posebej zavijemo v izbran darilni papir, jaz sem torej izbirala med zlatim in temno rdečim, ker mi ju je zmanjkalo, pa sem imela k sreči na zalogi še nekaj rdečega, ki sem ga potem uporabila.

Na vrsti je okrasitev daril. V ta namen sem že pred časom izdelala snežinke iz slanega testa. Recept najdete tukaj, prav tako navodila, saj sem jih delala enako kot sva s hčerko delali zvezdice za na smrekco. Edina razlika je bila to, da sem jih delala na skrivaj, da me ne bi videla. :)

Če imate čas, jih lahko sušite enako, kot sem jih jaz, torej na zraku in jih vmes večkrat obrnete, dokler niso povsem suhe, če se vam mudi, pa jih lahko posušite v pečici, kar je tudi opisano v objavi Okraski iz slanega testa za novoletno smrekco.

Posušenih zvezdic nisem navezala na vrvico kot zvezdice, ampak sem jih na darila pritrdila s tanko volno. A gremo lepo po vrsti.

Na zvezdice sem s pisalom zlate barve napisala ime obdarjenca in narisala preprost vzorček iz pikic in črtic.

 
Na darilo sem najprej z vozlom zavezala volneno nit.

Potem sem nit nekajkrat ovila okoli darila.

Nato sem nanjo nanizala nekaj lesenih perl v rumenih, oranžnih in rdečih barvah. Pomagala sem si z zobotrebcem.

Na vrsto je prišla snežinka iz slanega testa. Volneno nit sem napeljala skozi luknjico.

Zavezala sem vozel.

Na nekatera darila sem nanizala kakšno perlo še na drugo stran snežinke, potem pa sem na spodnji strani, da se ni videlo, zavezala vozel in odrezala odvečno volno.

Darila sem skrbno skrila in jih na božično noč postavila pod smrekco. :)

Zjutraj je bilo veselje opazovati Emo, ko je našla darila in jih hitela odpirati. Pomagali smo ji ugotoviti, na katerem je napisano njeno ime. Med drugim je dobila tudi copate in škornje in čeprav se ponavadi brani novih čevljev in imamo včasih resne težave, da jo prepričamo, da so ji stari premajhni/pretopli/prehladni, je te, od Božička, obula brez težav! Mulc mali! :)

Potem je pomagala vsakemu posebej najti njegovo darilo. Spraševala je: "Kje pa ti pišeš?" :) Ko je našla ustrezno darilo, ga je vsakemu tudi pomagala odpreti. Najraje bi odprla še tiste, ki so bili za sorodnike in prijatelje, ki jih takrat ni bilo z nami. :)

Vodič s 3 predlogi za unikatno zavita novoletna darila: prešit darilni papir

Danes je na vrsti še zadnji, tretji del vodiča s tremi predlogi za unikatno zavita novoletna darila. Tokrat predstavljam, kako izdelamo prešit darilni papir. To je zelo zabaven postopek, pri katerem končnega izgleda ne moremo čisto natančno načrtovati, saj nastaja sproti po naključju. Za postopek uporabimo šivalni stroj, v katerega namesto kosa blaga potisnemo kos papirja, v katerega bomo zavili darilo. Potem pa zaženemo mašino in papir zasučemo, še preden dosežemo rob papirja. Šivalni stroj šive dela dokaj hitro, zato bo izdelek končan en, dva, tri, mi pa moramo biti pri tem odzivni, saj nam sicer lahko papir hitro pobegne izpod šivanke. Tudi če se to zgodi, ni nič hudega, ga pač obrnemo tako, da spet lahko šivamo in delamo naprej. ;)

Svetujem, da ne odrežete prevelikih kosov papirja, saj jih boste težko spravili v stroj, vmes pa se bodo tudi mečkali. To sicer ni nič takega, lahko bi papir celo namenoma zmečkali in potem spet poravnali. Zakaj pa ne? :)

V prejšnjih dneh sem objavila tudi prvi in drugi del vodiča za unikatno zavita darila, ki si ju lahko pogledate tukaj in tukaj. Če ju niste prebrali, bi vam rada pojasnila, zakaj sem vodič sploh pripravila. Seveda zato, ker se vsi pripravljamo na praznike, h katerim sodijo tudi darila, to je res. A globlji pomen je v moji ljubezni do ustvarjanja na tak in drugačen način in to je eden izmed njih. Z ustvarjanjem je povezano tudi moje delo - stiliranje unikatnih porok, na katerih ženin in nevesta povesta svojo ljubezensko zgodbo.

Zdaj pa k vodiču za PREŠIT DARILNI PAPIR:

Želim vam prijetno ustvarjanje in naj bo zavijanje daril zabavno opravilo, predvsem pa naj bo v njih tisto, kar bo obdarjence razveselilo in jim srce napolnilo s hvaležnostjo.