Odkar imam Emo, se tako rada lotim priprave praznične dekoracije skupaj z njo. Mislim, da to da pravi čar praznikom - da skupaj ustvarjava in preživljava čas ob aktivnosti, ki nama je obema v veselje. Še bolje pa je, ko z izdelki razveseliva nama drage.
Lani sva izdelali takle adventni venček, ki je bil v osnovi izdelan iz slanega testa. To je tako preprosto in hitro za pripravo, rabimo pa le 3 sestavine, poleg tega pa je tako kot testo. Tudi letos me je mikalo, da bi izdelali tak venček, a rada poskusim kaj drugega, zato sem razmišljala in razmišljala (in to celo tako dolgo, da je bila prva adventna nedelja že mimo, hehe) in se domislila, da bom iz papirja izdelala osnovo, okraski pa bodo res iz slanega testa.
Zamesili sva slano testo, za kar sva potrebovali:
1 skodelico moke
1/2 skodelice soli
malo vode
Najprej sva v skledi premešali moko in sol, nato pa dolili nekaj žličk vode in mešali. Postopno sva dodajali vodo, dokler se niso sestavine lepo povezale in je testo postalo voljno, mehko in sva ga enostavno oblikovali.
Pomokali sva mizo in z valjarjem zvaljali testo. To sem naredila jaz, medtem ko je Ema gnetla košček testa. Nato sem ji ponudila nekaj modelčkov za piškote. Izbrala sem le modelčke osnovnih oblik: manjši in večji krog, zvezdico, srček.
Z modelčki sva izrezovali oblike. Ema večinoma ni pritisnila dovolj močno, zato sva morali izrez ponavljati. Ta se ni ujemal s prejšnjim, zato je imel prav vsak malo drugačen vzorček oz. obrobo.
Vmes se je Ema tudi igrala po domišljiji in postavljala modelčke v vrsto v kepo testa, oblikovali sva obroč, v katerega je zapikovala vilice.
Občasno je kar tako odtiskovala kroge v testo in tako po površini ustvarila naključen vzorec. Ko sva potem ven izrezali okraske, so imeli prav simpatičen potisk.
Iz ostankov, ki jih ni bilo več mogoče zvaljati, sva oblikovali kroglice in kačice. To sva naredili tako, da sva koščke testa s prsti na grobo oblikovali v kepico, da so se držali skupaj, to sva položili na zravnano dlan ene roke in jo z drugo, tudi zravnano, pokrili. Nato sva z dlanmi začeli krožiti in počasi se je izoblikovala bolj ali manj okrogla kroglica.
Za kačico sva vzeli malo več testa, ga na hitro stisnili skupaj v svaljek in ga med rokami valjali, da je nastala kačica.
Med ustvarjanjem je bilo Emi zelo zanimivo izsekovanje okraskov z modelčki, ne glede na količino testa, v katero jih je pritiskala. :)
Učila se je tudi uporabe noža kot pripomočka za odstranjevanje okraskov iz zvaljanega testa, kar ji je šlo presenetljivo dobro!
Okraske sva zlagali na pekač in jih pustili nekaj dni, da so se posušili. Vmes sem jih zložila na radiator in jih večkrat obrnila.
Potem pa sva se lotili barvanja okraskov za najin res preprost in očarljiv adventni venček.
Uporabili sva akrilne barve. Za to sva kot vedno pripravili delovni kotiček, oblekli umetniško haljico in iz omare privlekli čopiče, paleto in barve. Tokrat sem ji ponudila le belo, rumeno, rdečo in magento. Nekaj časa je Ema uporabljala čopič, potem je barvala kar s prsti. :)
Okraski so mi res fuuul všeč! Tako žarijo v teh barvah, da res pridejo do izraza in poživijo, razveselijo. Ful se mi zdi simpatično, da niso vsi enaki, pravilni, lepo oblikovani, ampak je vsak drugačen, vidi se, da je pri ustvarjanju sodeloval malček, nekateri so povsem naključnih in nerazpoznavnih oblik. Spet sem jih zložila v pekač, kjer so se čez noč posušili. Naslednji dan sem pripravila osnovo za najine očarljive venčke.
Priprava osnov za te venčke ne bi mogla biti bolj enostavna! Res! Uporabila sem reklamni papir in ga po dolgem zvila v svaljek. Ta svaljek sem zvila v krog in prilepila selotejp, da je vse držal skupaj. Krog sem položila na polo zelenega svilenega papirja in na sredini naredila par zarez v obliki zvezde.
Krog iz papirja sem namazala z lepilom v stiku - čisto tako, na hitro, ravno toliko, da se je prva plast svilenega papirja prijela nanj.
Razrezan papir na sredini sem zapognila proti krogu in trikotniki so se prilepili na krog.
Papir na zunanji strani kroga sem prav tako začela ovijati na krog.
In nadaljevala, dokler ni bil krog povsem prekrit s papirjem. Če se je kje še vedno malo videlo osnove, torej reklamnega papirja, se nisem preveč obremenjevala. Če vas to zelo moti, lahko kasneje tja prilepite okrasek ali pa venček ovijete v še eno plast svilenega papirja.
Razmišljala sem, kako zdaj papir fiksirati na obroč. Hm, hm, hm. V mislih sem imela lepilo, najbolj Mekol, s katerim bi premazala venček, ki bi se potem sušil in sušil in sušil. Želela sem res hitro in preprosto rešitev brez packanja in kompliciranja. V trenutku sem se spomnila štrukljev, ki sem jih pripravljala pred nekaj dnevi. Jaz jih kuham tako, da jih zavijem v kuhinjsko krpo in zavežem ter previjem s sukancem, ki štrukelj in servet držijo na mestu. Dobila sem idejo, da bi enako naredila pri tem venčku. In se je izkazalo za super idejo!
Najprej sem na obroč zavezala sukanec
in ga nato ovijala okoli in okoli obroča,
na koncu pa nit zavezala z začetnim delom.
Tako, osnove so čakale, okraski so bili suhi. Lotili sva se najbolj zanimivega dela (meni, Ema pa je po moje najbolj uživala v igranju s testom in barvanju). Kljub začetnim pomislekom glede uporabe lepilne pištole zaradi potencialne nevarnosti, sem se na koncu le odločila zanjo, saj le ima svoje prednosti: lepilo je učinkovito in hitro prime. Tudi nanašanje je enostavno, le paziti je treba, da ne pride vroče lepilo v stik s kožo, ker tisto pa res ni fajn in se lahko resno opečemo! Prav zato sem si vzela čas in Emi razložila, da morava res pazit in da bova delali tako, da bova lepili skupaj. Začuda se je strinjala! :) Verjetno je v mojem glasu čutila resnost.
Najprej sem na venček prilepila 4 čajne svečke. Emo sem prosila, naj mi jih podaja in pove, kam naj jih prilepim.
Potem sva se lotili lepljenja okraskov iz slanega testa. Ubrali sva enak pristop: ona je izbirala okraske in govorila, kam naj jih prilepim, jaz sem jih lepila.
Vmes se je igrala z okraski
in jih zlagala ter se z njimi pogovarjala. :)
Na koncu so nastali res luštni adventni venčki, ki so še mene presenetili, saj ob gnetenju slanega testa za okraske še nisem imela čisto dodelane slike v glavi, kako bodo izgledali na koncu. Vse je nastajalo nekako spontano. In s končnim izdelkom sem bila res zadovoljna, ker:
- so tako barviti,
- ker so očarljivo skofuzlani (zmedeni) :)
- sem se domislila nekaj prepostih in učinkovitih rešitev,
- ker je izdelek nastajal v etapah in sva imeli veselje več dni zapored.
Adventne venčke sva podarili starim staršem, eden pa bo krasil naši jedilno mizo.
