Kvinojine palačinkice s cimetom in banano

Kvinojine palačinkice s cimetom in banano

Odkar naša mala dama hodi v vrtec, priznam, da kuham zelo drugače kot prej. Med tednom imamo kosilo ob zelo nerednih urah, saj ga moram prilagoditi moževemu prihodu domov. Včasih je tako Ema že lačna in pridno je, včasih pa noče ničesar. Opažam tudi, da ji popoldne ne paše še eno kosilo, ker ga je ona že jedla v vrtcu, zato včasih poje le tisti del, ki ji takrat ustreza. Vse skupaj mi sploh ni všeč, ker ne vem več, kaj in kdaj naj sploh kuham. Včeraj sem po dolgem času pripravila jed le zase. Zanjo sem porabila več časa, kot če bi si pripravila sadje in kosmiče ali nekaj namazala na kruh, kar naredim najpogosteje. Vzela sem si čas in po doooolgem času privoščila eksperimentiranje! Prav fajn sem se počutila in res je bilo zelo okusno. Nastale so kvinojine palačinkice s cimetom in banano. Nekaj mase sem prihranila za večerjo in zvečer Emi spekla par palačinkic. Na moje veliko veselje so ji bile všeč! Jeeeej! :)

Sestavine:
5 žlic kvinoje
1 jajce
1 dl ovsenega mleka (lahko tudi katero drugo)
ščep soli
ščep cimeta
1 banana
polnozrnata moka (toliko, da postane masa podobna tisti za palačinke ali še malo bolj gosta)

olje ali kokosova maščoba za ponev

lešniki
pol lončka navadnega jogurta
žlička medu
ščepec cimeta
jabolko

 Postopek:

-        V soljenem kropu skuhamo kvinojo.

-        V skledi zmešamo celo jajce, pretlačeno banano, cimet, ovseno mleko in sol.

-        Dodamo kuhano in odcejeno kvinojo in premešamo.

-        Postopno dodajamo polnozrnato moko in ves čas mešamo, da dobimo gladko maso kot za palačinke.

-        V ponev vlijemo malo olja ali kokosove maščobe in ko se segreje, z žlico nadevamo malo mase, da dobimo male palačinkice.

-        Ko se na vrhu začnejo delati mehurčki, jih obrnemo in spečemo še na drugi strani.

-        Medtem v suhi ponvi popražimo lešnike, da poudarimo njihov okus, nato pa jih grobo sesekljamo.

-        Jogurtu primešamo med, jabolko pa narežemo na koščke.

-        Palačinke prelijemo z medenim jogurtom, dodamo koščke jabolka, lešnike in posujemo s cimetom.

Dober tek! :)

Kaj pa vi naredite z ostanki hrane?

No, jih porabite ali jih zavržete? O odnosu do hrane, ki smo ga imeli pri nas doma, odnosu, ki sem ga videla med delom na šoli in o odnosu, ki bi ga rada privzgojila hčerki preberite tukaj. Prav tako boste našli recept za kroglice iz rižote, ki je nismo pojedli do konca.

Špinačni zmešanek s sadjem

 Vsako leto na vrtu posejem tudi blitvo in zrastejo ogromni pahljačasti listi, ki zasedejo velik del grede. Prav zaradi velikosti listov imam raje blitvo kot špinačo, saj imam z njo precej manj dela. Letos pa ni iz zemlje pokukal niti en blitvin list! Po drugi strani pa se je mami na njenem vrtu špinača zasejala kar sama in prav lepo pognala. 

Nekoč sem poslušala neko radijsko oddajo, kjer je gospa (ne spomnim se, ali je bila vrtnarka ali kaj) povedala nekaj, kar mi je dalo misliti. Rekla je, da nam vrt in naša okolica, torej bližnji gozd, travnik sami povejo, kaj naše telo rabi in česa ne. Tistega, kar imamo na vrtu veliko, tudi potrebujemo več, tistega, česar nimamo v bližnji okolici, pa naše telo ne rabi. Zanimivo, kajne? Ste kdaj opazovali, česa ni v izobilju in kaj vam ponuja vaš vrt? Ste se kdaj vprašali, zakaj je tako, ali ste pri prijateljih in sorodnikih prosili za tisto, česar niste imeli? Kaj pa tista sadje ali zelenjava, ki sta bogato obrodila, ste ju podarili?

Jaz sem z veseljem sprejela nekaj špinače (ja, tudi ta je dobra, če ni velikih listov blitve :)) in iz nje za naju z Emo pripravila zajtrk, nekaj pa je bomo pozimi pojedli poleg pire krompirja in mesa.

ŠPINAČNI ZMEŠANČEK S SADJEM (jesta mamica in dojenček)

Sestavine:
1 bela breskev
1 banana
pest listov špinače
1 noževa konica cimeta
½ žličke medu
2 žlici kisle smetane

Liste špinače dobro operemo.

V mešalnik damo koščke banane in oprane (ter olupljene) bele breskve.

Dodamo špinačo in vse skupaj premešamo.

Nadevamo v kozarca.

V skledici zmešamo kislo smetano in cimet. V vsak kozarec damo 1 žlico te mešanice.

Prelijemo še z medom in ponudimo.

Dober tek!

Mlečni zdrob s travniškimi jagodami

Ema pravi, da ga ni čez sveže nabrane sadeže. Obožuje jagode, maline, robide, borovnice, ribez. In bolj je kislo, bolje je. :)
Kadar sva šli na sprehod, sva s seboj vzeli dva lončka: v enega sem nabirala jagode, drugega pa je držala Ema in sproti hrustala rdeče kroglice. Le kadar je bila bera tako bogata, da ni uspela vseh pojesti sproti, sem ji lahko še doma pripravila kakšen obrok iz njih.

V vrelo mleko zakuhamo pšenični zdrob in ga malo ohladimo.
Damo ga v kozarec.
Čez potresemo oprane travniške jagode.

Namigi:
Jagode lahko otroku ponudimo samostojno, da jih bo lahko nosil v usta in tako vadil fino motoriko.
Malčku lahko ponudimo žlico, s katero naj sam skuša zajeti zdrob in z njo zadeti cilj - usta. Zdrob je primerna hrana za "vadbo", saj se dobro drži žlice.
Zdrobu lahko dodamo malo cimeta ali kakava, pri tem pa pazimo, da okus ne prevlada nad jagodami.

Polentina obrnjenka z marelicami

 Spomnim se, da nama je z bratom mama Milka večkrat spekla zdrobov narastek. Brat ga je imel še pesebno rad. 

Včasih ga spečem tudi sama, kot pa že veste, ne zdržim dolgo pri osnovnem receptu. Odločila sem se, da zdrob nadomestim s polento in tako dobim bolj rumeno različico te jedi. Za zdravje sem se odločila dodati marelice. Ema jih nima preveč rada (jih ima, ampak v primerjavi z drugim sadjem pa niso njene najljubše), sploh če niso olupljene. Kadar jih pretlačim ali skuham, teh težav ni. Tako sem ugotovila, da se bodo najbolje zmehčale, če bodo spodaj. In nazadnje sem se odločila - ker je bil že itak ves recept obnjen na glavo - da bo ta sladica obrnjenka - dobesedno.

Recept sem objavila na OblizniPrste. Dober tek!

Osvežilna torta z nektarinami

Včeraj smo imeli piknik in pripravila sem tole tortico. Ema sicer ni preveč sladkosneda, ima raje kisel okus, a jo vseeno kdaj zamikajo sladkarije, če jih vidi na mizi. Moj namen ni preprečiti, da bi poskusila karkoli sladkega, se pa želim sladkorju v njeni prehrani izogniti v tolikšni meri, kot je pač možno.
Ne dajem v isti koš kupljenih, umetnih sladkarij, polnih e-jev, aditivov, konzervansov in podobnega ter doma, z ljubeznijo pripravljenih sladic. In tole torto sem ji dovolila jesti brez slabe vesti.

Čeprav še ni minilo tako veliko časa, odkar sem nazadnje uporabljala agar agar, sem že pozabila, kako sem pripravila tole tortico. Osvežila sem spomin in brez težav spekla novo, tokrat torto z nektarinami. Še dobro, da se mi ni zgodilo kaj takega kot pri nebeški jogurtovi tortici z ribezom in malinami, saj z biskvita, premazanega z nutelo, ne bi mogla odstraniti vroče in tekoče plasti nektarin! Trike, ki sem jih "pogruntala" takrat, sem zdaj spretno uporabila in k sreči je šlo vse kot po maslu. Še dobro, ker sem pekla zelo pozno zvečer in sem komaj še gledala in vedela, kaj delam. Na hitro sem pospravila kuhinjo in šla spat. Zjutraj se sploh nisem spomnila na torto, saj sem bila zaposlena z Emo, ki zadnje čase včasih noče na kahlico. Ko sem le prišla do kuhinje, sem se v trenutku spomnila na torto. S pričakovanjem in vznemirjenostjo sem odprla vrata hladilnika in bila je tam - taka, kot mora biti.

Dober tek, če se jo odločite pripraviti! ;)
Kaj sladkega pa vi ponudite svojim otrokom?

Medeni venec s poletnim sadjem

Prijateljica mi je spet podarila nekaj malin, ribeza, višenj ... Že dlje časa sem želela speči sladico, ki bo preprosta, naravna in čudovita. Pa še primerna za mojo Emo. In nastal je tale medeni venec s poletnim sadjem.

Priprava ni zapletena: pečen biskvit pustimo, da se ohladi, medtem pa gremo lahko na sprehod. Ko se vrnemo, zmešamo kremo, s katero nadevamo vrh venca. Na koncu le še dodamo sadeže, ki imajo dvojno vlogo: dopolnijo okus in služijo za dekoracijo. A ni to super?

Celoten recept sem napisala na spletni strani Oblizni prste.

Dober tek! ;)

Koromačevi polpeti z ajdovo kašo s stročjim fižolom

Letos sem na vrtu prvič posadila koromač. V bližnji vrtnariji sem kupila sadike, jih vtaknila v zemljo, zalila, nekajkrat oplela in pridelala 12 velikih koromačev. In seveda so bili zreli za pobiranje vsi ob približno istem času. In kaj storiti z njimi? Nekaj sem jih podarila, iz drugih skoraj vsak dan skuham kaj za kosilo, kakšnega pa bi rada shranila za čez zimo. Ste mogoče že kdaj zamrznili koromač? Na kakšen način? In kako se je obneslo?

Tole pa je eno izmed naših kosil s koromačem.

KOROMAČEVI POLPETI Z AJDOVO KAŠO S STROČJIM FIŽOLOM (jesta mami in dojenček)

Sestavine:
1 skodelico ajdove kaše

25 stročjih fižolov
1 čajna žlička zeliščnega masla ali
1 čajna žlička masla, 1 strok česna in poljubne sveže začimbe (če jih nimamo, pa posušene)

1 koromač
1 čajna žlička masla
1/3 bučke
1 jajce
1 jedilna žlica drobtin
1 jedilna žlica moke
1 strok česna
1 vejica peteršilja (ali suh origano)
kokosova mast za cvrtje

- Ajdovo kašo damo kuhat v vrelo vodo.

- Stročji fižol operemo, odrežemo konce, ga narežemo na manjše koščke in damo kuhat v drugo posodo z vrelo vodo.

- Za polpete koromač očistimo, sesekljamo v sesekljalniku ali ročno narežemo na zelo tanke rezine.

- V posodo damo 1 čajno žličko masla in dodamo narezan koromač. Pokrijemo, dušimo 20 minut in vmes večkrat premešamo.

- Medtem naribamo bučko in jo damo v skledo.

- Primešamo jajce, moko, drobtine in strt strok česna ter sesekljan peteršilj ali suh origano.

- Dodamo še dušen koromač in vse skupaj premešamo v enotno zmes.

- V ponev damo kokosovo mast. Ko se stopi, vanjo z žlico polagamo zmes, iz katere oblikujemo polpetke.

- Pokrite pečemo 5 minut na zmerni temperaturi, nato jih obrnemo, pokrijemo in pečemo še 3 minute. - Pečene zlagamo na krožnik s papirnato brisačko, ki vpije odvečno maščobo.

- V drugo ponev damo žličko zeliščnega masla. Če ga nimamo, uporabimo navadno maslo, ki ga stopimo, dodamo strt strok česna in nasekljane sveže ali posušene začimbe.

- Ko zadiši, dodamo odcejen stročji fižol in ajdovo kašo.

- Ponudimo skupaj s pečenimi polpetki.

Dober tek! ;)

DIY deska za pripenjanje oblik

V načrtu je izdelava "busy boarda", do takrat pa sem na hitro izdelala desko, na katero lahko Ema pripenja oblike iz moosgumija. Uporabila sem različne barve moosgumija, tako da skozi to igro spoznava barve, oblike, velikosti in uri spretnost rok ter koordinacijo.

Na ploščo moosgumija sem s pomočjo lončkov narisala krog, ki mi je služil za vodilo pri rezanju. Druge oblike sem izrezala kar na oko. Odločila sem se za osnovne geometrijske like: kvadrat, pravokotnik, krog in trikotnik in ker sem imela ravno pet barv, sem iz oranžnega moosgumija izrezala še domišljijske večkotnike nepravilnih oblik.

Iz vsake plošče moosgumija sem izrezala po tri oblike različnih velikosti. Za vsako sem odrezala kos traku ježka in ga z lepilno pištolo prilepila nanj.

Na večjo desko sem nalepila več trakov drugega dela ježka. Najprej sem jo mislila postaviti pokonci (zvrtati luknje, skoznje napeljati vrvico in desko privezati na omaro ali drug kos pohištva), a se je Emi mudilo raziskovat, zato sem ji jo dala kar na tla, ona pa je sedla nanjo in lepila oblike.

Aktivnost ji je bila všeč, hitro pa sva ugotovili, da sem odrezala predolge kose traku, zaradi česar se oblike preveč primejo in jih je težko odstraniti. Ena se je celo strgala. Bolje bi bilo nalepiti krajše trakove (= opomnik za busy board :)).