Vrt z lesenimi označevalci

Za letošnji rojstni dan moje mami smo s skupnimi močmi izdelali unikatno darilo - lesene vrtne označevalce. Več o tem, kako so nastali, si lahko pogledate tukaj.

 Ker mami praznuje pozimi, sem vedela, da bo naše darilo moralo še malo počakati, preden ga bo lahko uporabila. Komaj sem čakala, da bo pomlad in primerno vreme za urejanje vrta, da bodo naši označevalci končno dobili svoje mesto med gredicami.

Mislim, da smo z oranžno in rdečo barvo kar zadeli, saj zelo popestri vse tisto zelenje, označevalci pa pridejo do izraza. Vrt zgleda poenoten in urejen, označevalci pa so se izkazali za zelo praktične sploh na začetku, ko še ni na daleč opazno, kaj raste na določeni gredici. Tudi velikost ustreza, čeprav so se mi na začetku zdeli prerobustni. Ker so leseni, se čisto naravno vklopijo v kontekst vrtička in mu dajejo piko na i. :)

Kako se vam zdijo?

Sicer pa sem za svoj vrt že pred leti izdelala keramične vrtne označevalce, ki so preverjeno odporni na vreme, saj jih uporabljam že četrto leto. Problem nastane le, če ti padejo na tla in se razbijejo. To se pa z lesenimi res ne zgodi. :)

Pomoč pri gospodinjskih opravilih: kuhanje kosila

Do zdaj sem ponavadi hitela kuhati, pospravljati, likati itd., da bi bilo vse ja čimprej postorjeno in bi mi ostal čas za posvečanje Emi. Zadnjič pa mi je kar na lepem kapnilo, da ni treba, da je tako. Spomnila sem se, da lahko gospodinjska opravila nekako združim s časom, ki ga preživim s hčerko. Povabila sem jo k pripravi kosila! :)

Na jedilniku tistega dne je bila ocvrta cvetača v pivskem testu s pire krompirjem. Cvetačo sem oprala, prerezala glavo na pol in odrezala liste. Emi sem naročila, naj te listke pospravi v plastično posodo od sladoleda, ki jo že dolgo uporabljam za biološke odpadke. Priročna je, ker ima pokrov, zadostuje pa ponavadi za dva dni. No, medtem ko je Ema listke zlagala v posodo za bio odpadke, ki sva jih kasneje nesli mravljicam, sem zrezala cvetačo na cvetke. V lonec sem natočila vodo, nato pa je Ema vanj polagala cvetačne cvetke.

 

Ko je bila vsa cvetača v loncu, je bilo treba vodo posoliti. To je z veseljem naredila moja mala pomočnica. :)

Ko je Ema v lonec prelagala cvetačo, sem na hitro olupila krompir. Sicer ga operem pod tekočo vodo v lijaku, tokrat pa sem Emi napolnila skledo z vodo, vanjo dala krompirje in ji pokazala, kako naj jih očisti s krtačko. Le na nekaj koncih sem morala še malo sprati sledi zemlje, sicer pa je bila zelo temeljita. :)

Rezanje krompirja in pomakanje kuhanih cvetačnih cvetkov v pivsko testo, sploh pa polaganje v vroče olje, sem za zdaj raje opravila sama. Se mi je pa Ema spet pridružila po kosilu, ko je bilo treba počistiti kuhinjski pult. :)

Ema v kuhinji: priprava solate

Po dolgem času se mi je zluštalo solate. Ne, ni enako kot solata z vrta, je pa bolje kot nič. Vem, da se zdajle mami, ko tole bere, smeje, ker solato jem šele nekaj let, prej pa so se vsi poskusi, da bi jedla zelenjavo, sfižili. :)
No, nazaj k solati ... še eno prednost ima kupljena solata: na njej praktično ni ostankov zemlje, mini prebivalcev, lepotnih napak in ogriženih delov. Tako mi ni treba vsakega listka posebej v celoti pregledati skorajda z lupo, ampak ga le splaknem pod tekočo vodo, da odstranim večji del morebitne umazanije, potem solato natrgam, dam v skledo in potem še dvakrat splaknem, odcedim in začinim, premešam ter ponudim.

In zakaj del tega ne bi mogla narediti Ema?

Kar na lepem se mi je trganje solate zazdelo čisto dovolj enostavno in po drugi strani ravno prav zahtevno opravilo za mojo 20-mesečnico. Liste solate sem kot vedno splaknila in jih dala v skledo. Pokazala sem ji, kako naj jih natrga.

Zelo dobro ji je šlo! Nič hudega, če so bili eni koščki malo večji, drugi pa manjši.

Ko sva solato oprali in odcedili, jo je bilo treba posoliti. No, da sem ujela eno fotko, je bila solata že kar močno posoljena. :D Sem potem malo sprala nekaj listov, hehe.

Pokazala sem ji še, kako z vilicami solato premešamo.

Kaj pravite? Za prvič odlično, ane? :)

Kaj pa vi naredite z ostanki hrane?

No, jih porabite ali jih zavržete? O odnosu do hrane, ki smo ga imeli pri nas doma, odnosu, ki sem ga videla med delom na šoli in o odnosu, ki bi ga rada privzgojila hčerki preberite tukaj. Prav tako boste našli recept za kroglice iz rižote, ki je nismo pojedli do konca.

Rdeči pšenični zdrob z jabolki

Recept se skriva tule. Pa dober tek! ;)

Sadna "juhica" s špinačo

Za članek klikni semle. ;)

Špinačni zmešanek s sadjem

 Vsako leto na vrtu posejem tudi blitvo in zrastejo ogromni pahljačasti listi, ki zasedejo velik del grede. Prav zaradi velikosti listov imam raje blitvo kot špinačo, saj imam z njo precej manj dela. Letos pa ni iz zemlje pokukal niti en blitvin list! Po drugi strani pa se je mami na njenem vrtu špinača zasejala kar sama in prav lepo pognala. 

Nekoč sem poslušala neko radijsko oddajo, kjer je gospa (ne spomnim se, ali je bila vrtnarka ali kaj) povedala nekaj, kar mi je dalo misliti. Rekla je, da nam vrt in naša okolica, torej bližnji gozd, travnik sami povejo, kaj naše telo rabi in česa ne. Tistega, kar imamo na vrtu veliko, tudi potrebujemo več, tistega, česar nimamo v bližnji okolici, pa naše telo ne rabi. Zanimivo, kajne? Ste kdaj opazovali, česa ni v izobilju in kaj vam ponuja vaš vrt? Ste se kdaj vprašali, zakaj je tako, ali ste pri prijateljih in sorodnikih prosili za tisto, česar niste imeli? Kaj pa tista sadje ali zelenjava, ki sta bogato obrodila, ste ju podarili?

Jaz sem z veseljem sprejela nekaj špinače (ja, tudi ta je dobra, če ni velikih listov blitve :)) in iz nje za naju z Emo pripravila zajtrk, nekaj pa je bomo pozimi pojedli poleg pire krompirja in mesa.

ŠPINAČNI ZMEŠANČEK S SADJEM (jesta mamica in dojenček)

Sestavine:
1 bela breskev
1 banana
pest listov špinače
1 noževa konica cimeta
½ žličke medu
2 žlici kisle smetane

Liste špinače dobro operemo.

V mešalnik damo koščke banane in oprane (ter olupljene) bele breskve.

Dodamo špinačo in vse skupaj premešamo.

Nadevamo v kozarca.

V skledici zmešamo kislo smetano in cimet. V vsak kozarec damo 1 žlico te mešanice.

Prelijemo še z medom in ponudimo.

Dober tek!

Sok iz korenja in jabolk

Letos mi je prvič, odkar imam svoj vrtiček, korenje zares lepo uspelo. Zadnjič sem pobrala del teh oranžnih gospodičev in jih nekaj pripravila za zamrzovanje, iz ostalih sem skuhala sok. Vanj sem dodala tudi jabolka, ki so že padla z domačih jablan. Zdi se mi super, da lahko iz svoje zelenjave in sadja pridelaš sok ali kaj drugega, kar bo pri roki še jeseni in morda celo pozimi. No, do takrat verjetno sok ne bo zdržal, saj ga bomo prej popili. Ema ga ima zelo rada!

Celoten recept in postopek sem napisala tukaj.

Kako pa vi shranite korenje za čez zimo?

Ješprenj in ajda, piščanec in grah

Treba je bilo poskusiti letošnji grah, ki smo ga že pobrali, oluščili in zamrznili. Nekaj je bilo precej suhega in Bojanova stara mama ima k sreči veliko izkušenj in posledično nasvetov za take vrste težav. Svetovala mi je, naj tudi suh grah shranim v zamrzovalniku, preden ga bom skuhala, pa naj ga čez noč namakam v vodi, enako kot fižol. Nasvet sem preizkusila, saj nisem želela po nepotrebnem zasedati prostora v zamrzovalniku z nečim, kar ni užitno, medtem ko ga bom potrebovala za druge pridelke, ki jih bom shranila za čez zimo. Ugotovila sem, da se namočen suh grah skuha tako dobro kot svež. Bil je odličnega, polnega kremastega okusa in z ajdo in ješprenjem ter piščancem je kar zaplesal po brbončicah!

JEŠPRENJ IN AJDA, PIŠČANEC IN GRAH

Sestavine:
pest ješprenja
pest ajdove kaše
pest graha
½ piščančjih prsi
1 žlica zeliščnega masla*

V posodo nalijemo vodo, jo pristavimo na štedilnik in ko zavre, notri vsujemo ješprenj. Kuhamo približno pol ure in poskusimo, če je ješprenj že skoraj primeren za zaužitje. Takrat dodamo prebrano ajdovo kašo in kuhamo naprej.

V drugo posodo prav tako nalijemo vodo in ko zavre, vanjo vsujemo sveži ali zamrznjen grah. Kuhamo približno 20 minut oz. toliko, da je primerno mehak.

Piščančje prsi narežemo na koščke. V ponev damo zeliščno maslo in jo pristavimo na štedilnik. Ko se maslo stopi, v ponev dodamo koščke piščanca. Pražimo 10 minut in vmes večkrat premešamo.

Ko so ješprenj, ajda in grah kuhani, jih odcedimo in primešamo k mesu. Postrežemo.

Priporočam, da grah pretlačite z vilico, da se kroglice ne bi otroku zaletele.

*Če nimamo zeliščnega masla, uporabimo samo žličko navadnega masla, lahko pa dodamo še sesekljana sveža zelišča in strt strok česna. Ko prijetno zadiši, dodamo meso. Namesto svežih zelišč lahko uporabimo tudi poljubna suha zelišča.

Pomoč pri gospodinjskih opravilih: spravilo stročjega fižola

Letošnja bera stročjega fižola je prav lepa. Veliko smo ga pojedli sproti, nekaj pa bi ga rada prihranila za jesenske, zimske in spomladanske dni, ko bo priročna in zdrava izbira za na naš krožnik. Vseeno okus ni enak kot pri svežem, zato ga bom verjetno uporabila v kakšni juhi, kjer se bo pomešal z drugimi sestavinami in končni rezultat ne bo odvisen samo od njega.

V teh nekaj letih, odkar imam svoj vrt, sem ugotovila, da je najbolje stročji fižol blanširati, preden ga zamrznemo. Ko ga želimo uporabiti, ga je najpametneje vzeti iz zamrzovalnika tik pred uporabo, ker je odtaljen popolnoma mlahav in na pogled in okus brez življenja.

Ema tako rada opazuje, kaj počne njena mamica. In ko sem pripravljala stročji fižol za v zamrzovalnik, sem presodila, da pri tem lahko sodeluje. V proces sem jo vključila šele po tem, ko sem odrezala konce vseh strokov in jih narezala na primerno dolžino, torej, ko noža ni bilo več na pultu. Prav tako sem zelenjavo že blanširala, tako da tudi vrele vode ni bilo v bližini. Fižol je bil tudi že nekoliko ohlajen, in ni bilo nevarnosti, da bi se opekla. Morali sva ga le še spraviti v vrečke za živila in zapakirati ter opremiti z etiketo. 

Pobrisala sem pult in Emo dvignila v naročje. Kar oči so se ji zableščale! Pokazala in opisala sem ji, kaj počnem. Najprej sva umili roke, potem pa sem jo dala sedet na pult. Dala sem ji kratka in jasna navodila, kako naj mi pri tem pomaga. Fižol sem v vrečke prelagala s pomočjo žlice, zato je tako poskusila tudi Ema. Ni ji šlo najbolje, zato je postopek poenostavila in uporabila roko. :)
Ker je imela umite roke in ker bom fižol, preden bo pristal v naših ustih, še toplotno obdelala, se mi to ni zdelo sporno.

Pri delu je bila zelo osredotočena in natančna. Če je slučajno kakšen fižolček zgrešil cilj, ga je skrbno pobrala in položila v vrečko ali posodo.

Vedno, kadar me opazuje ali mi pomaga v kuhinji, jo premamijo začimbe na polici nad pultom. Ko pripravljava kakšno jed, ponavadi je to zajtrk, mi ponuja kozarčke z začimbami. Včasih se res odločim dodati npr. noževo konico cimeta med jogurt s sadjem. To se ji zdi tako dobro! Kadar ne skuša začinjati jedi po svoje, ima dosti dela že s prelaganjem kozarčkov sem in tja.

 

Katere pridelke boste pa vi spravili v zamrzovalnik?

Zelo čokoladno bučkino pecivo

Bučke kar ne nehajo rasti. Prave buče so, ne bučke. Naveličana sem že bučk za kosilo v sto in eni različici, običajno pa kar paniranih ali v obliki polpetkov, ki so sicer zelo okusni, a tokrat se mi je prav zluštalo nekaj malo drugačnega. Nekaj sladkega. Pomislila sem na jabolčno pito, ki ji z lahkoto dodamo bučke, ki se sploh ne bodo okusile. Tako lahko naredimo tudi bučkin zavitek in sploh ne bo zaznati, da v njem ni jabolk. Na tak način sem lani porabila nekaj zavitkov naribanih bučk iz zamrzovalnika in nihče sploh ni nič posumil. :) 

A ni super, ker lahko domače pecivo narediš še boljše, ker mu dodaš zelenjavo? Tudi to pecivo sem brez slabe vesti (seveda v razumnih količinah) ponudila Emi.

Recept najdete tule. Čokoladno-bučni dober tek! :)

Korenčkova juha z rižem

Vsako leto sem se veselila, koliko korenja bom pridelala. Ko so semena začela poganjati, je vse skupaj zgledalo prav obetavno. Na koncu sem iz zemlje lahko potegnila le ogromno majhnih korenčkov.

Tašča je sicer omenjala neko "prepipavanje",  a nisem točno vedela, kaj to pomeni oz. nisem upala preveč korenčkov, ki so komaj začeli poganjati, preprosto kar izpuliti in vreči v graben. In tako je ona imela vsako leto res lepo bero zavidljivo velikega in lepega korenja, pred katerim se je moj lahko samo skril.

Letos sem se dobesedno prisilila, da sem res veliko korenčkov populila, torej prepipala, in vidim, da se je upoštevanje njenega nasveta obrestovalo. Iz prsti sem namreč že potegnila nekaj oranžnih lepotcev, ki so končali v odličnih kosilih. Eden izmed njih je bila tale juha.

Sestavine:
1 čajna žlička kokosove masti
1 čebula
1 strok česna
3 kosi korenja
2 kosa krompirja
1 pest riža
ščep majarona
ščep kopra
ščep sladke paprike

Krompir in korenje olupimo in narežemo na kocke oz. kolobarčke.

V posodi stopimo kokosovo mast in dodamo sesekljano čebulo. Med praženjem občasno premešamo.

Ko čebula postekleni, dodamo strt strok česna.

Pražimo par minutk in dodamo krompir in korenje.

Zalijemo s toliko vode, da je zelenjava pokrita, nato pa dolijemo še 1 dl vode.

Ko juha začne vreti, dodamo opran riž in začimbe.

Pokrito kuhamo 15 minut, poskusimo, če sta zelenjava in riž primerno mehka in odstavimo z ognja.

Nekaj zajemalk juhe damo v blender, pretlačimo in vlijemo nazaj v posodo z juho.

Ponudimo.

Za dojenčke, mlajše od 11 mesecev, juho pripravimo brez praženja: posodo pokrijemo in namesto praženja sestavine dušimo.

Juhice je dovolj vsaj še za mamico, če ne tudi atija.

Dober tek!