Prednovoletni čas je zame tudi čas ustvarjanja. To je bil že prej, zdaj, ko imam hčerko, pa je še toliko bolj. Aktivnosti rada prilagodim tako, da lahko sodeluje, določene korake pa opravim sama. Letos sva izdelali dve vrsti okraskov: lesene in iz slanega testa. Preproste, reciklirane okraske sva izdelali tudi lani, ko sva uporabili škatlo od pice.
Za letošnje lesene okraske za novoletno smrekco sva najprej prosili atija, če nama nareže lesene kolutke iz polen. Vanje sem potem zvrtala luknje.
Kolutkov
je bilo veliko in zložila sem jih v škatlo. Nekaj časa so čakali pri
vratih in kar zdelo se mi je, da bodo zamikali Emo. Zlagala jih je v
košaro in po tleh in pustila sem ji proste roke in domišljijo pri igri.
Potem sva se lotili barvanja kolutkov. Sicer ponujajo široko paleto možnosti, a sem se odločila za preprosto, svobodno slikanje z rumeno, oranžno in rdečo, ki se bodo dobro videle na zeleni smrekci. V mislih sem imela še finiš z zlato, a sem se premislila, ko so bili poslikani, ker se mi zdi, da bi bilo že vsega potem preveč.
Poslikane lesene kolutke sva zložili na papir, da so se posušili. Nato sva jih poslikali še na drugi strani. Uporabili sva:
- akrilne barve
- čopiče
- paleto
- kozarček z vodo
- kasneje še črno volno, ki sem jo uporabila, da sem lahko lesene okraske obesila na veje.
Ema je kot vedno oblekla umetniško haljico, da sva zaščitili njena oblačila, saj se akrilnih barv ne da sprati z blaga. Ema je tokrat hitro zgubila zanimanje za barvanje, verjetno je bila kriva tudi nekoliko poznejša ura. Tudi krašenje smrekce je ni zanimalo, kot sem pričakovala, da jo bo, in ni se veselila skupnega krašenja. Mi je bilo kar malo žal, glede na to, da je lani okraske obešala na smrekco več kot eno uro. Mož je na smrekco obesil lučke, jaz pa potem lesene okraske. Ti so izpadli še precej bolje, kot sem mislila, da bodo, saj so na temno zeleni smrečici res izstopali.
