Razlog za zatišje na Kuhartnici in napovednik

Dragi vsi, ki berete moj blog!

Zadnje čase se oglašam manj kot sicer in ker stvari, ki so vzrok temu, tečejo počasneje, kot sem mislila, da bodo, sem se odločila, da vas ne pustim več čakati in vam povem, kar sem vam sicer mislila kasneje. 

Nekateri me poznate osebno, nekateri me spremljate preko interneta in veste, da počnem veliko stvari: že od nekdaj rada ustvarjam, izdelujem poročno dekoracijo (iz papirja, blaga – poročni šopki iz blaga, odpadne embalaže, naravnega materiala), vabila, čestitke, sožalnice, rišem pobarvanke za odrasle, ljubiteljsko pečem, objavljam recepte na oblizniprste.si, pišem dva bloga – Kuhartnico in blog o poročni tematiki, Idejko.

Vse to me veseli in osrečuje, izpopolnjuje. Kljub temu pa mi je težko usklajevati in ves čas menjavati pripomočke in en dan delati cakepopse, naslednji dan poročni trakec, še naslednji pa čestitko ob rojstvu otroka. Nimam prostora, kjer bi imela vse pripomočke in material na enem mestu, kjer bi lahko, preden grem po otroka v vrtec, za sabo zaprla vrata, naslednji dan pa bi takoj zjutraj prišla v isto sobo, kjer bi me na mizi čakalo delo prejšnjega dne. Tako malo čez 2. uro vedno hitim pospravljati, da bom imela kam postaviti kosilo in da mi kdo česa ne zmečka, umaže ali kako drugače nenamerno poškoduje. Naslednji dan izgubljam čas, da vse stvari, ki jih potrebujem, spet privlečem iz škatel in nadaljujem.

To me je v več letih začelo motiti. Rada bi delala en projekt dlje časa in ne vsak dan nekaj drugega. Rada bi imela prostor, ki bi bil namenjen mojemu delu in rada bi imela vse na enem mestu, na eni spletni strani.

Poleg tega od moje poroke minevajo 4 leta, materinstvo, skrb za otroka, kuhanje za družinske člane, ustvarjanje z malčkom pa se mi dogajajo zdaj, prav vsak dan. In tako sem ob četrtkih (ob petkih sem objavljala na temo porok) bila na trnih, o čem naj sploh pišem. Včasih sem dobila spontan navdih, marsikdaj pa ne in sem bila pod pritiskom, ker enostavno nisem imela še nič objaviti. Po drugi strani sem istočasno objavljala na Kuhartnici, in to spontano, bolj pogosto in vedno sem pisala iz sebe, iz svojega življenja, zato mi iskanje tem ni bilo težko, ampak mi je ponavadi še zmanjkalo časa za vse, kar bi rada napisala.

Tako sem po premisleku ugotovila, da se trenutno ne želim posvečati porokam. Tudi ko sem to ugotovila, sama sebi nisem pustila odnehati in se počutiti tako, kot sem se. Čez nekaj časa, po premisleku in brainstormanju (s samo sabo in drugimi), sem prišla do zaključka, da poroke dam na pavzo. Ne rečem, da se k njim ne bom več vrnila, ampak trenutno se moje življenje vrti okoli čisto drugih stvari, pri katerih sem s srcem, in to je tisto, kar želim početi.

Ob tem je zrasla tudi odločitev za nadgradnjo, zato Kuhartnico združujem z Idejko. Vsebina Kuhartnice se tako seli na Idejko, ampak ne staro Idejko, ki je bila v glavnem namenjena porokam, ampak čisto novo, svežo spletno stran, ki mi jo je vsebinsko pomagala postaviti ena prav posebna, srčna in razgledana oseba, ki se je za moj projekt zavzela tako močno kot jaz sama – to je mag. Alenka Menard, ki uči spletni marketing in jo lahko spoznate tukaj (p. s.: vsak teden objavlja bloge z zelo koristno vsebino, ki je namenjena začetnicam na področju spletnega marketinga in najbolj všeč pri tem mi je, da razumem, kaj sploh želi povedati, saj pove zelo po domače, ne izumetničeno in preveč strokovno. ;))

Torej, zatišje na Kuhartnici je nastalo zato, ker sem mislila, da mi bo prej uspelo imeti novo spletno stran. Za postavitev strani se zahvaljujem podjetju Tomaža Gorca, še posebej Tilnu, ki skrbi, da bodo vse moje želje glede barve, fotk, oblike itd. upoštevane. :) Precejšen del pa opravljam tudi sama – prenašam vsebino Kuhartnice na novo Idejko. In to je zamudno in objav, ki bi jih rada prenesla, ni malo in tako traja in traja. Dlje, kot sem mislila, da bo.

Vseeno upam in mislim, da mi bo uspelo delo dokončati prihodnji teden, Tilnu pa tudi, zato bo verjetno Idejka zaživela konec naslednjega tedna! Komaj, komaj, komaj čakam! :) Res bi rada čimprej začela objavljati tekoče zadeve, ki so že pripravljene in čakajo na svoj trenutek. Vsebina bo razdeljena bolj pregledno, kar vam bo olajšalo iskanje tistega, kar bi vam v določenem trenutku najbolj koristilo.

Zdaj pa nazaj na delo, da bo prihodnji teden Idejka res že delovala. ;)

Se slišimo! :)

Morsko slikanje z vodenkami in akvareli

Naj vas te mrzle dni malo popeljem na morje, kjer smo bili sicer že avgusta, a ob ogledu fotografij sploh nimam občutka, da sta od takrat minila že 2 meseca.

Poleg vse prtljage sem s seboj vzela kar nekaj igrač in pripomočkov, saj - odkar imamo našo damico - dopust ni več dopust v pravem pomenu besede, ampak se odkrivanje, raziskovanje, igranje in ustvarjanje z nami odpravijo na oddih in nam delajo družbo na plaži, na sprehodu, v vodi, v apartmaju. Med drugimi pripomočki so bili tako obvezno barve, čopiči, papirji, knjigice, voščenke in plastične lopatke, grabljice, kanglica in modelčki različnih oblik.

Od vseh pripomočkov so ji bile najbolj všeč barve. Ema že itak rada ustvarja z barvami, tokrat pa je bilo spet nekaj novega, ker je od zadnje poslikave kamnov minilo že dolgo časa in je ona nanjo verjetno celo pozabila. Na plaži smo poiskali malo večje kamne, sedla je na rob brisače, škatlico z barvami sem ji položila k nogam, vodo za redčenje barv in pranje čopiča pa sem ji nalila kar v kanglico ali modelček. Ker smo imeli obilico vode tik pred sabo, smo uporabili kar morsko - zelo priročno. :)

Točno tale kompletek akvarelnih barv mi je ostal še s faksa, ko smo morali nakupiti vse mogoče slikarske pripomočke in materiale, da smo pač preizkusili čimveč možnosti. Akvarelna tehnika me je sicer očarala, saj nekateri ustvarjajo neverjetne umetnine, a me nikoli ni potegnila. Zgleda tudi povsem preprosta, a to nikakor ni res. Vnaprej je treba predvideti, katere površine bodo bele, kar je meni predstavljalo težavo, ko nisem mogla na koncu pač temnejših ploskev prekriti s svetlejšo barvo. Ema se pri ustvarjanju seveda ni ubadala s takimi stvarmi - preprosto se je prepustila navdihu, ki jo je več kot očitno prevzel, ko sem ji pokazala tisto majhno škatlico dvanajstih majhnih ploščic akvarelnih barv in sestavljivi čopič, ki je prišel v kompletu.

Ponavadi ji za slikanje ponudim akrilne barve, ki jih imam pač sama največ na zalogi, sicer bi nabavila tempera ali prstne barve, in akrilne so že same po sebi dovolj tekoče in ravno prav mazljive za slikanje, akvarelne pa so v trdni obliki in potrebujejo veliko vode. Ema je je uporabila manj, kot bi bilo najbolje, saj ji je to manj poznano, prav tako pa ji je bila všeč intenzivnost močnih odtenkov.

Kmalu je večji kamni sploh niso več zanimali in vsi drobni kamenčki okoli nje so bili pobarvani - vsak dan z drugo barvo, saj si je vsak dan izbrala eno in večinoma cel dan uporabljala le tisto. :)

S seboj sem imela tudi kompletek 10 Muflonovih osnov za razglednice iz papirja za akvarele, ki sem ga pred nekaj leti verjetno kupila v trgovini Art. Na plaži so tako nastale unikatne razglednice, ki so bile naši umetnici v tako veselje, da sem morala zimprovizirati nekaj dodatnih. K sreči sem imela s seboj nekaj tršega papirja, ki sem ga zrezala na velikost razglednic in na eno stran narisala črte za ime, priimek in naslov naslovnika.

 

 Po nekaj dneh in nešteto poslikanih kamnih smo prešli tudi na bodypainting. :) Mala dama si je - in nam je seveda - nalakirala nohte na rokah in nogah. :) Naj bo, ko smo že ravno na morju, hehe. Za to je uporabila vodene barvice, saj smo mislili, da jih bomo z lahkoto sprali s kože. No, pa sploh ni bilo tako enostavno. Kopanje v morju ni zadoščalo, tudi milo ni bilo povsem učinkovito. Nismo se preveč sekirali, če smo naslednji dan v kopalkah zgledali vsi marogasti - v nekaj dneh ni bilo ne duha ne sluha o naši umetnosti. :)

Poročna vabila T & A

Za T in A sem izdelala malo drugačna vabila, kar mi je bilo v posebno veselje. Nevesta je točno vedela, kaj želi, zato sva kmalu prišli do ustrezne rešitve in nastala so vabila, na katerih je bil tudi moj najljubši poročni verz avtorja Antoina de Saint-Exuperyja.

Mladoporočencema želim neskončno ljubezni in razumevanja na skupni poti, današnji poročni dan pa naj bo eden izmed najlepših v življenju. Vreme je odlično, naj jima sije sonček vse dni v letu! Čestitam!

Emin 1. rojstni dan

Moja draga Ema je praznovala 1. rojstni dan! Tega po eni strani sploh še nisem dojela, po drugi pa se mi zdi, da jo imam že precej dlje kot samo leto dni.

Ker ima zelo rada živali, še posebej pa mucke, sem ji pripravila vabila, na katerih je bil seveda mačkon. Taka je bila tudi tortica.

Med praznovanjem, ki žal vremensko ni potekalo po načrtih, smo z nekaj otroki in mamo Janiko odšli nabirat travniške jagode, ki so Emi zelo teknile. Ponekod trava še ni bila pokošena. Dež je nehal padati in pokazalo se je nekaj sončnih žarkov. Res sem vesela, da sem opazila in nato uspela tudi ovekovečiti tako lep prizor, kot nas je čakal na tem kratkem sprehodu.

 

Vse najboljše, moja mala!

Čestitka za materinski dan

Letošnji materinski dan je zame prav poseben, saj tokrat prvič praznujem tudi sama.
Moja mami in obe stari mami so na drugem koncu Slovenije, a v mojih mislih so blizu. Še posebej danes.

Vem, da se jim zdi čudno, ker jih nisem nič poklicala, a to sem naredila namenoma. Z Emo sva jim namreč pripravili majhno pozornost ob njihovem prazniku.

Izdelali sva čestitke za materinski dan in prosili ata, ki je bil ravno na obisku, da jih namesto poštarja dostavi na njihove naslove. 

Ko je bila Ema še čisto majhna, sva z možem nekako uspela narediti odtis njenih ročic in nožic. Po približno 9 mesecih je bil danes pravi čas, da ponoviva zanimivo opravilo. Emi se je zdelo precej bolj zabavno kot prvič. :) 

Najprej sem pripravila papir in nanj odtisnila svojo dlan.

Z atovo pomočjo nama je uspelo narediti še odtis Eminih dlani, kar pa mi ni uspelo fotografirati, saj bi potrebovala še kakšnega pomočnika. Za vse odtise sem uporabila akrilne barve, saj se preprosto sperejo z vodo. Še bolj enostavna izbira bi bile tempera barve, ki jih je tudi možno odstraniti z oblek (akrilnih se ne da!).

Eden izmed odtisov gre v Emino spominsko knjigo.

 Papir z odtisi sem prilepila na osnovo in vanj napisala čestitko.

 

Izdelali sva tudi čestitko za Emino staro mamo po moževi strani.

Cakepopsi in čestitka za ljubitelja gora

Čeprav je že pol decembra mimo, sploh nimam občutka, da je konec leta pred vrati. Ob teh visokih temperaturah za ta čas, ko ni ne duha ne sluha o snegu, ampak se je tako prijetno sprehajati po sončku, res ne more biti pravega decembrskega vzdušja. Letos je celo tako hudo, da nimamo še niti dreveščka ali kakšne druge okrasitve, ki bi nakazovala, da ni oktober.

Te dni imam precej dela: posvečam se Emi, izdelujem novoletne voščilnice (ki mi sploh ne grejo dobro od rok, ker mi zaradi prej opisane situacije primanjkuje navdiha), pripravljam darila, izpolnjujem naročila, občasno pa še pometem po stanovanju, previjem otroka ali mu nekajkrat na dan pripravim hrano. 

Med vse našteto sem stlačila še pripravo cakepopsov in izdelavo čestitke za 60. rojstni dan družinskega prijatelja, ki rad zahaja v gore. Pri izdelavi cakepopsov sem imela tokrat zanimivo nalogo: njegova partnerka me je prosila za mini tečaj izdelave cakepopsov. :) Tudi pri izdelavi čestitke tokrat nisem bila sama, saj mi je pomagala mama Milka, ki zelo lepo nariše planike. Zaslužna pa sta tudi mami in ati, ki sta medtem pazila na Emo. :)

Hvala vsem!

Pripravila sem limonine cakepopse in čokoladne z rumom in cimetom.

Na čestitki je v ozadju Stol, najvišja gora Karavank.

Cakepopse z napisom 60 in markacijami sem zapičila v "skale".

Emin krst: vabila

Ko smo se začeli pogovarjati o Eminem krstu, sem najprej razmišljala o tem, kakšna bodo vabila. In čeprav je njena garderoba obarvana precej rožnato, pri tem dogodku kar nekako nisem videla te barve. Čisto spontano sem se odločila za rumeno, sivo in belo barvo. In ptičke, saj naša deklica diši tako prijetno, dojenčkasto, kot en moj mali ptiček. :) Aja, pa pikice so bile tudi zraven. Te so pa itak ljubke in se mi je zdelo, da bodo lepo spadale zraven.

 

Kuhartnica = Idejka

Verjetno že veš, da ustvarjam pod imenom Idejka. Pod tem imenom nastajajo izdelki iz papirja (čestitke, vabila, darilni boni, sožalnice, pogrinjki, predpasniki in dekoracija za zabave), blaga (nakit, obešalniki za nakit, poročni in naprsni šopki, podvezice, naglavni trakovi in lasnice), lesa (sestavljanke za otroke), slike (tudi predvsem za otroke), dobrote za pod zob (take, pri katerih sem lahko čim bolj ustvarjalna, npr. cakepopsi), poleg tega pa vodim še ustvarjalne delavnice, objavljam fotografije in izdelam še kaj neuvrščenega.

Navdih ... Pravzaprav ne vem, od kod ga črpam. O tem niti nisem posebej premišljevala, vem pa, da včasih navdih za kaj dobim takoj, včasih ga pa nekaj časa ni od nikoder. 

Tokrat sem ga dobila zelo hitro. Našla sem ga v jeansu. Kaj nastaja, povem 21. 8. 2014, do takrat pa svoj odgovor napiši pod fotografijo jeansa na Idejkini strani, lajkaj stran in če boš izžreban/-a, prejmeš Idejkino čestitko iz zaloge. ;)

Darilni boni Skuhna / Skuhna gift certificate

Za Skuhno - svetovno kuhinjo po slovensko sem pripravila tudi darilne bone, s katerimi lahko obdarimo bližnje.

Skuhna ponuja darilne bone za kosilo, večerjo s kulturnim programom in kulinarične delavnice, kjer bodo otroci oblekli te predpasnike.

I made Skuhna gift certificates which we can give to our loved ones. 

Skuhna offers gift certificates for lunch, dinner with cultural programm and for culinaric workshops where children are going to wear these aprons.

Črno-bela zabava: čestitka / Black & white party: a greeting card

Čestitka za črno-belo zabavo, ki se je skladala s celotno podobo zabave. Če so bili zašiti pogrinjki in ostala dekoracija, je morala biti taka tudi čestitka. Prav zanimivo je šivati papir! :)

A greeting card for black & white party made in the same style as the party.

Poglejte še zašite papirnate pogrinjke v enakem stilu.
Take a look at sewn paper table settings made in the same style.

Naredi sam: Novoletne voščilnice 2013 / DIY: New Year's greeting cards

Potrebujemo:
črn papir
paus papir
bel flomaster
zlat in bel papir in luknjač
lepilo
zobotrebec
obojestranski lepilni trak

We need:
black paper
paus paper
white marker
gold and white paper and perforator
glue
toothpick
double-sided tape

Papir narežemo na poljubno velikost voščilnic, paus papir pa v obliko trikotnikov.

Cut the paus paper into size of greeting cards by your choice. Cut the paus paper into triangular shape.

Z belim flomastrom na paus papir narišemo veje smreke.
Using white marker draw pine branches on the paus paper.

Na "smrečice" nanesemo lepilni trak.
Place double-sided tape on "spruces".

Prilepimo jih na črn papir.

Glue them on black paper.

Z luknjačem izdelamo zlate in bele krogce.

Make gold and white circles using perforator.

S pomočjo zobotrebca nanesemo pikice lepila na voščilnico.
Using a toothpick place some small amount of glue on greeting cards.

Nanj položimo krogce.
Place the circles on the glue.

Vse, kar morate narediti zdaj, je napisati svoje želje tisti, ki bodo voščilnice prejeli.
All you have to do now is write your wishes to those the cards will be send to.