Običajno praznovanje mojega rojstnega dne zgleda takole:
domov povabim moževo žlahto, pri starših praznujem z mojimi domačimi, lani sem
celo imela srečo z vremenom in sem prvič v življenju praznovala v obliki
piknika za vse naenkrat, potem pa je tukaj še polno prijateljic, ki jih povabim
domov ali pa jih ločeno vabim na pijačo in tortico še vse tja do sredine poletja.
Vse to pa, odkar imam otroka, ni tako enostavno in preprosto fajn, kot je nekaj
sproščenega druženja s prijateljicami, s katerimi se nismo videle že dolgo,
lahko fajn in predvsem čas samo zame in zanje. Da si vse, kar se je nabralo
vmes, povemo, poklepetamo, se nasmejimo, obudimo spomine in se imamo lepo druga
z drugo.
Letos sem praznovala okroglih trideset. Nikakor nisem
človek, ki bi se razveselil gruče sosedov, ki ti pred bajto izkopljejo luknjo
in vanjo postavijo napol oguljeno smreko z ogromno fotko in napisom, da ja kdo
ne zgreši, da si se postaral. Pa ne zato, ker se mi je problem postarati
(tistih par sivih las za zdaj uspešno obvladujem s puljenjem ali obliko
frizure, ki jih skrije! :D), ampak enostavno nisem za pomp in haudr, kot bi
rekla moja mama. Svoje sem odžurala med študijem, bilo je super in vesela sem,
da sem vse to doživela. A to je bilo 6-15 let nazaj, zdaj pa sem pač v drugem
življenjskem obdobju in si enostavno želim drugih stvari. Mednje zagotovo spada
druženje (ne žuranje) s prijateljicami in igranje namiznih iger, ki jih imam
ful rada, pa imam žal preredko družbo zanje.
In tako sem začela mozgati, kako združiti ti dve želji za
rojstnodnevno praznovanje? Če bomo doma, bosta zraven mož in otrok, ki ju imam
sicer čisto rada, hehe, ampak kdaj pa kdaj pa, roko na srce, paše biti samo s
prijateljicami. Torej to odpade. Mami in ati sta se velikodušno ponudila, da se
za en vikend kar odselita in mi posodita svoje stanovanje. Waw, ampak tega pač
ne morem. :)
Ene bi se tako v vsakem primeru vozile čez pol Slovenije, ne glede na to,
katero od teh opcij izberem. Ni bilo to to.
Razmišljam naprej in pridem na idejo, da bi nekje najela eno
hiško, kočo v civiliziranih hribih, da vseeno lahko do tja vse pritovorimo z
avtom. Ni bilo nič pametnega pa kar drage so se mi zdele, potem se pa moja
zlata mami spomni na hiško v toplicah! V Podčetrtku. Za 10 oseb (povabila sem
jih 10 plus jaz 11, bo že ena na turbiču), najem ni drag in naslednji dan se
gremo lahko še namakat v terme (v ceno je vštetih nekaj vstopnic za bazene).
Waw, najboljša ideja ever!
Napisala sem mail prijateljicam in odziv me je več kot
presenetil: samo ena je takoj povedala, da takrat res ne more, ker je ne bo
doma, ostale pa so si prilagodile plane tako, da so lahko prišle. Na koncu
sicer še ena ni mogla priti zaradi službe, a odstotek je še vedno ful velik! Bilo
nas je torej 9 bab, ena hiška, 2 dneva, sončno vreme, super družba in energija,
skratka VSE, kar sem si za svoje rojstnodnevno praznovanje želela!
Očitno z namenom, da sem res sproščena in odklopljena tista
dva dneva, mi je en večer prej, ko je bilo že vse dogovorjeno in podelano, kar
sem pač do tistega trenutka lahko podelala, mobi padel v banjo! Ja, tudi to se
zgodi! :D In seveda sem bila tako na off že en večer prej, čez vikend pa tudi
in prav nič nisem pogrešala nikogar in ničesar, ne mailov ne FB-ja, nič. Moji možgani
so bili pripravljeni na srkanje izredno pozitivne energije odlične družbe
prijateljic, med katerimi sem res lahko sproščena in taka, kot sem. Baterije (svoje,
ne tiste od mobija, haha) sem nafilala 100 % in domov sem prišla kot prerojena,
polna vtisov, z nasmeškom na obrazu in občutkom prijetne topline v srcu. Ko vidiš,
da so prijateljice zate pripravljene spremeniti svoje načrte, se vse voziti
čist na drug konec Slovenije, se prilagajati skupini, dati svoje težave na
stran zate in po svojih najboljših močeh prispevati, da tvoj rojstni dan izpade
tako, kot si ti želiš, je res neprecenljivo in zelo sem hvaležna, da me točno
te osebe spremljajo že toliko časa in se z njimi lahko pogovarjam tudi, če se
vmes ne vidimo več mesecev. A ni to en tak res lep občutek?
Ta vikend sem se nasmejala, načvekala kot že dooolgo ne. V
veselje mi je bilo pripravljati in poskrbeti za vso hrano za vse nas, od kosila
s torto takoj po prihodu, prigrizkov med igranjem namiznih iger, večerje že pozno
ponoči (še vedno med igranjem iger, hehe, k sreči smo vse fanice), do zajtrka
naslednji dan. Tudi naigrala sem se, saj so mi še celo darilo predale v obliki
igre, ki sem jo morala rešiti, da sem do njega sploh prišla, hehe. :) Kljub ledenim možem
nam je bilo vreme več kot naklonjeno in smo lahko celo popoldne preživele
zunaj, naslednji dan pa smo se lahko zunaj celo kopale in sončile! Ja, 14. maja!
In me, ljubiteljice družabnih iger, smo se igrale še v termah, haha,
izkoristile smo dan do konca in se namakale do zvečer, ko so naši najdražji
doma mislili, da se bomo pa ja že zdavnaj priklatile domov. Hja, samo enkrat si
30 in redko imaš priložnost takole uživati s prijateljicami, zato bi vse kar
podaljšale, ne samo prišle domov šele zvečer! :)
Mislim, da bomo tole ponovile še pred mojo 40ko! ;)
Ob tem se še enkrat
zahvaljujem mojim najdražjim puncam, ker so prispevale k temu, da sem
praznovala točno tako, kot sem si želela. Hvala tudi moji mami za super idejo o
hiški in seveda mojemu najdražjemu Bojanu, ki mi je pomagal vse znositi v avto
in iz njega, vmes pa je pazil in lepo skrbel za najin zakladek. <3