Dan po obilnem dežju smo tri ženske treh generacij, mami, hči in vnukinja, obiskale
Arboretum Volčji Potok. Tja smo šli skoraj vsako leto, ko sva bila z bratom še majhna, zdaj pa sem se ga komaj še spomnila, tako dolgo že nisem bila tam.
Vstopnina za odrasle je 7,5 €, s Sparovo kartico pa le 6 €. Tako smo za 12 € (ok, plus bencin) dobile več kot ogromno! Pet ur in pol smo uživale v dobri družbi druga druge, prečudoviti naravi, urejeni okolici, miru in pretežno tudi samoti. Bile smo na svežem zraku in v raju za moj objektiv. :)
Trenutno je v arboretumu razstava dinozavrov. In to ni kar ena razstava, ampak dinozavri izgledajo kot pravi! Premikajo se in celo mižikajo! Pa kakšne glasove spuščajo! Res zanimivo in kar malo strašno.
Poleg dinozavrov so na ogled še tri razstave: razstava orhidej, kaktusov in eksotičnih metuljev.
Od vsega me je najbolj očarala razstava kaktusov. Koliko nenavadnih rastlin! Prav vsaka je po svoje zanimiva. Nekatere so mi bile znane iz domačih cvetličnih loncev, druge iz filmov, večino pa sem videla prvič. Pri marsikateri sem imela občutek, da se sprehajam po koralnem grebenu nekje pod vodo. Res fascinantno! Dobro, da je mama takrat zaposlila Emo, da sem lahko pofotografirala te stvaritve narave. O tem v eni od naslednjih objav.
Zanimiv je tudi tretji rastlinjak, v katerem letajo pravi eksotični metulji. Le težje jih je bilo ujeti v objektiv. Pa kar veliko jih je in večji so kot naši metuljčki cekinčki. In očitno vajeni obiskovalcev. :)
Park je res lepo urejen, potke so makadamske in z vozičkom lepo prevozne.
V rosariumu smo si ogledale vrtnice, ki pa so žal že skoraj odcvetele.
Ema je bila bolj navdušena nad čim, kar se premika, npr. račkami.
Medtem ko je mamico premamila praprot in druge rastline, sta bili z mamo že naokoli in sta me opazovali z druge strani. Pa račke in želve in ribe, ki so skakale iz vode.
Dan je bil sončen, občasno oblačen, skoraj deževen, a je vreme zdržalo.
Prehodile smo tudi pot, ki vodi skozi gozd. Po parku so razporejene tudi energetske točke, za kar pa že moraš imeti malo več časa.
Proti koncu našega sprehoda skozi park smo šle na kavico, otroška igrala, kjer je res raj za otroke, saj jih je precej več kot včasih, in si ogledale kmečko hišo z ljubkim vrtom.
Dan je bil maksimalno izkoriščen. Imele smo se krasno. Ko bo Ema malo večja, bomo morali postanek pri igralih precej podaljšati, saj jih je res veliko in še odraslega zamika, da bi šel malo obudit spomine na otroštvo.
