Igra s cofki

V trgovini s pripomočki za ustvarjanje (Art, Tedi) sem kupila mehke pisane cofke. Emi sem jih večkrat ponudila za igro in nad njimi je bila navdušena. Zelo se je zatopila najprej v opazovanje, raziskovanje teh novih predmetov, potem pa je imela ogromno dela s prelaganjem, prijemanjem, prestavljanjem, vstavljanjem ...

Poleg cofkov sem ji ponudila nekaj vsakdanjih predmetov: plastična posoda za shranjevanje živil, model za peko, plastično otroško sito, plastenke.

To je bilo veselo, ko so cofki padli ven iz posode in bili kmalu po celi dnevni sobi! :)

 Pričakovala sem, da bo cofke zložila v model za peko, ona pa je na sredini našla odprtino, ki ji je bila bolj zanimiva.

Sito je imelo na vrhu dve luknji, ki sta bili dovolj veliki, da je skoznje lahko potisnila cofke.

Največ časa se je zaposlila z veliko plastenko. Vanjo je vstavljala cofke, jih stresala ven in spet zlagala noter, plastenko pa je tudi stresla in ugotovili sva, da so cofki neslišni.

Igrala se je tudi tako, da je cofke vstavljala v odprtino manjše plastenke, ki jo je lahko dobro prijela z eno, medtem ko se je lahko osredotočila na natančnost gibov druge roke.

Še nekaj idej za igro z vstavljanjem:
- Vtikanje flomastrov v plastenko
- Igranje s pink ponk žogicami
- Zlaganje predmetov noter in ven

- 3 predlogi za igro s prazno embalažo
- DIY škatla z labirintom za žogico
- Preproste aktivnosti s predmeti, ki so pri roki

Fotografije s poroke K & D

Danes me je nevesta prijetno razveselila s fotografijami s poroke, za katero sem izdelala dekoracijo z rožicami iz blaga in celotni podobi sanjskega dne mladoporočencev dodala posebno noto še z drugimi ročno izdelanimi dodatki. Hvala nevesti in ženinu za poslane fotografije, ki jih je posnel
Aleš Hostnik.

 

Kako se vam zdi? A nista huda s temi rumenimi čevlji in nogavicami? :)

Rdeči pšenični zdrob z jabolki

Recept se skriva tule. Pa dober tek! ;)

Sadna "juhica" s špinačo

Za članek klikni semle. ;)

Rumeno-vijolična poroka

Ta-da, pa sta se poročila! K in D, za katera sem poročno dekoracijo pripravljala več kot leto dni, sta preteklo soboto postala mož in žena. Priprav je bilo veliko, idej ogromno, pričakovanj nemalo. Z bodočo nevesto sva bili ves čas na vezi za izmenjavo želja, mnenj in prebliskov, ki so bili tudi slikovno podprti, saj slika res pove več kot tisoč besed. 

Ko sva uskladili njene želje z mojimi predlogi, nasveti in zmožnostmi, sem se lotila dela. Nabavila sem material, izdelala podrobnejše skice (nekatere le v glavi, druge na papirju), nato pa rezala, šivala, lepila, sestavljala, zavezovala, pritrjevala, odstranjevala in spreminjala, dokler nisem bila z izdelki zadovoljna in sem jih pokazala nevesti. Izdelala sem nevestin poročni šopek, ženinov naprsni šopek, naprsne šopke za svate, tulce za riž (oz. pšenico), napis za avto, poročne smerokaze, aranžma za mizo na civilni poroki in foto kotiček. Okrasila sem cerkev in dvorano, kjer je potekalo poročno slavje.

Nevestin poročni šopek iz blaga, ki ga bo lahko shranila, da jo bo vse življenje spominjal na njen najlepši dan.

Rožice, rožice, rožice. :) Polovica naprsnih šopkov je bila rumena, druga pa vijolična.

Za deklice sem namesto naprsnih šopkov izdelala špangice, pričama poročni zapestnici, ženinu pa poseben naprsni šopek.

Poročni smerokazi in napis za avto. Saj ni treba, da je vedno "just married", kajne? :)

Tulci za riž. No, tokrat je bila pšenica. Super, ane? :)

Okrasitev cerkve.

Okrasitev oltarja in stolov za ženina in nevesto.

Mizo mladoporočencev in prič je krasil napis GOSPOD & GOSPA. S stropa dvorane so viseli pompomi.

Osrednji aranžma na mizah svatov je bil sestavljen iz odsevne okrogle podlage, narobe obrnjenih kozarcev in rožic iz blaga.

Rožice so krasile tudi tablo s sedežnim redom.

Medtem ko mladoporočenca odideta na poročno fotografiranje, je svatom pogosto dolgčas ali pa jim vsaj čas ne mineva tako hitro kot ženinu in nevesti. Ponavadi se "odmor" zapolni s prigrizki, napitki, pogovorom, kar pa včasih ne zadošča za zapolnitev vsega časa, ki ga preživijo brez glavnih akterjev tistega dne. Prav zato sem pripravila foto kotiček, kjer so svatje lahko izbirali med različnimi pripomočki (od očal, brk, srčkov, kravat in metuljčkov do napisov in okvirjev), naredili smešne poze in izraze in jih ovekovečili.

Komaj čakam, da mi še nevesta pošlje kakšno fotografijo in pa predvsem pove, kako je sploh bilo!

Tole pa je SMS, ki sem ga od nje prejela dan po poroki:
"Deja, rada bi se ti zahvalila, da si moj dan najlepših sanj naredila še lepšega. Cerkev je bila fenomenalna, dvorana pa še boljša. :) Rožice so bile na vsakem koraku, ko si hodil po dvorani. :) Res hvala ti še enkrat. Bila sem najsrečnejša nevesta. :)

Ko prebereš tak SMS, veš, zakaj delaš to, kar delaš. Hvala tebi, Klara, za zaupanje in še enkrat čestitam za poroko!

Špinačni zmešanek s sadjem

 Vsako leto na vrtu posejem tudi blitvo in zrastejo ogromni pahljačasti listi, ki zasedejo velik del grede. Prav zaradi velikosti listov imam raje blitvo kot špinačo, saj imam z njo precej manj dela. Letos pa ni iz zemlje pokukal niti en blitvin list! Po drugi strani pa se je mami na njenem vrtu špinača zasejala kar sama in prav lepo pognala. 

Nekoč sem poslušala neko radijsko oddajo, kjer je gospa (ne spomnim se, ali je bila vrtnarka ali kaj) povedala nekaj, kar mi je dalo misliti. Rekla je, da nam vrt in naša okolica, torej bližnji gozd, travnik sami povejo, kaj naše telo rabi in česa ne. Tistega, kar imamo na vrtu veliko, tudi potrebujemo več, tistega, česar nimamo v bližnji okolici, pa naše telo ne rabi. Zanimivo, kajne? Ste kdaj opazovali, česa ni v izobilju in kaj vam ponuja vaš vrt? Ste se kdaj vprašali, zakaj je tako, ali ste pri prijateljih in sorodnikih prosili za tisto, česar niste imeli? Kaj pa tista sadje ali zelenjava, ki sta bogato obrodila, ste ju podarili?

Jaz sem z veseljem sprejela nekaj špinače (ja, tudi ta je dobra, če ni velikih listov blitve :)) in iz nje za naju z Emo pripravila zajtrk, nekaj pa je bomo pozimi pojedli poleg pire krompirja in mesa.

ŠPINAČNI ZMEŠANČEK S SADJEM (jesta mamica in dojenček)

Sestavine:
1 bela breskev
1 banana
pest listov špinače
1 noževa konica cimeta
½ žličke medu
2 žlici kisle smetane

Liste špinače dobro operemo.

V mešalnik damo koščke banane in oprane (ter olupljene) bele breskve.

Dodamo špinačo in vse skupaj premešamo.

Nadevamo v kozarca.

V skledici zmešamo kislo smetano in cimet. V vsak kozarec damo 1 žlico te mešanice.

Prelijemo še z medom in ponudimo.

Dober tek!

Kako očistiti zasušene ostanke hrane?

Odkar je Ema začela jesti gosto hrano, od tega bo kmalu že eno leto, na in okoli jedilne mize res nimamo najbolj zgledno pospravljeno in očiščeno. Zato pa moja punčka zna jesti sama. To je pa tudi vredno malo nereda, kajne? Nimam sicer točnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko rekla, da je moj otrok to veščino osvojil zgodaj, pozno ali ob pričakovanem času, ampak meni se zdi, da sem upravičeno lahko ponosna nanjo. Pa ne zato, ker se je tega naučila pri 15 mesecih, ampak preprosto zato, ker ji je uspelo. 

Ko sem jo hranila jaz, je bilo okoli njenega stolčka dokaj čisto. Včasih je pljunila hrano iz ust ali sem tudi jaz kaj stresla ali polila, to že. Precej večji kaos je nastal, ko je Ema sama začela uporabljati jedilni pribor. Kar nekaj mesecev je bila pri tem nerodna, a je bil vsak dan uspešen, saj se je vedno naučila kaj novega in pridno uporabljala izkušnje preteklih dni, tednov, mesecev. Zdaj je s priborom zelo spretna: v roki drži več predmetov hkrati, skodelico z ročajem suvereno drži v eni roki, z drugo pa istočasno iz nje zajema hrano. In ta skodelica ni nujno na podlagi, torej mizi, ampak zna jesti iz nje tudi tako, da jo drži v zraku. Zelo spretno vihti kozarec. Uporablja vilico in žlico. Ko na koži okoli ust začuti delček hrane, po njem ne sega več z roko, ampak s priborom. Tudi če ji kaj pade z žlice, skuša pobrati z žlico. Kadar pribora ne uporablja, ga odloži na mizo, ne da bi medtem s komolcem sklatila kaj drugega na tla. Skratka, medtem ko ona je, mi ni treba ves čas bedeti ob njej in spremljati vsakega giba, še vedno pa se zgodba precej bolje konča, če ji v skodelico dam večkrat po malo hrane.

Ko zaključi z obrokom, pove, da ne bo več jedla (na vprašanje, če bo še jedla, odgovori z ne). Na pobudo sleče ali odstrani slinček in ga odloži na mizo. Uporabiti zna tudi prtiček, čeprav z njim ne obriše kaj dosti. :) Takrat ji malo pomagam, nato pa greva še umit roke (in usta in še kaj drugega, če je potrebno - ponavadi je :)). Roke seveda umijeva tudi pred vsakim obrokom, kar je postalo že rutina. Več o samostojnem hranjenju sem napisala tukaj.

Med umivanjem otroka in potem pospravljanjem po kuhinji včasih zgrešim ali preprosto ne utegnem dovolj hitro pobrisati mize oz. Emine mizice, da se delci hrane ne bi že zasušili na podlago. Najhujši je kakšen zdrob, polenta ali kakšna podobna kašasta hrana. Ta se dobesedno spremeni v cement! 

Kadar moram odstraniti kaj takega, si pomagam na dva načina:

- z ne preostrim nožkom, s katerim podrsam po podlagi tako, da se zasušen ostanek hrane odlušči od nje,

- kuhinjsko krpo ali papirnato brisačko zmočim, napol ožamem in položim čez zasušene ostanke, ki se tako zmehčajo in jih je nato lahko obrisati s pomivalko.