Pomoč pri gospodinjskih opravilih: spravilo stročjega fižola

Letošnja bera stročjega fižola je prav lepa. Veliko smo ga pojedli sproti, nekaj pa bi ga rada prihranila za jesenske, zimske in spomladanske dni, ko bo priročna in zdrava izbira za na naš krožnik. Vseeno okus ni enak kot pri svežem, zato ga bom verjetno uporabila v kakšni juhi, kjer se bo pomešal z drugimi sestavinami in končni rezultat ne bo odvisen samo od njega.

V teh nekaj letih, odkar imam svoj vrt, sem ugotovila, da je najbolje stročji fižol blanširati, preden ga zamrznemo. Ko ga želimo uporabiti, ga je najpametneje vzeti iz zamrzovalnika tik pred uporabo, ker je odtaljen popolnoma mlahav in na pogled in okus brez življenja.

Ema tako rada opazuje, kaj počne njena mamica. In ko sem pripravljala stročji fižol za v zamrzovalnik, sem presodila, da pri tem lahko sodeluje. V proces sem jo vključila šele po tem, ko sem odrezala konce vseh strokov in jih narezala na primerno dolžino, torej, ko noža ni bilo več na pultu. Prav tako sem zelenjavo že blanširala, tako da tudi vrele vode ni bilo v bližini. Fižol je bil tudi že nekoliko ohlajen, in ni bilo nevarnosti, da bi se opekla. Morali sva ga le še spraviti v vrečke za živila in zapakirati ter opremiti z etiketo. 

Pobrisala sem pult in Emo dvignila v naročje. Kar oči so se ji zableščale! Pokazala in opisala sem ji, kaj počnem. Najprej sva umili roke, potem pa sem jo dala sedet na pult. Dala sem ji kratka in jasna navodila, kako naj mi pri tem pomaga. Fižol sem v vrečke prelagala s pomočjo žlice, zato je tako poskusila tudi Ema. Ni ji šlo najbolje, zato je postopek poenostavila in uporabila roko. :)
Ker je imela umite roke in ker bom fižol, preden bo pristal v naših ustih, še toplotno obdelala, se mi to ni zdelo sporno.

Pri delu je bila zelo osredotočena in natančna. Če je slučajno kakšen fižolček zgrešil cilj, ga je skrbno pobrala in položila v vrečko ali posodo.

Vedno, kadar me opazuje ali mi pomaga v kuhinji, jo premamijo začimbe na polici nad pultom. Ko pripravljava kakšno jed, ponavadi je to zajtrk, mi ponuja kozarčke z začimbami. Včasih se res odločim dodati npr. noževo konico cimeta med jogurt s sadjem. To se ji zdi tako dobro! Kadar ne skuša začinjati jedi po svoje, ima dosti dela že s prelaganjem kozarčkov sem in tja.

 

Katere pridelke boste pa vi spravili v zamrzovalnik?

Zelo čokoladno bučkino pecivo

Bučke kar ne nehajo rasti. Prave buče so, ne bučke. Naveličana sem že bučk za kosilo v sto in eni različici, običajno pa kar paniranih ali v obliki polpetkov, ki so sicer zelo okusni, a tokrat se mi je prav zluštalo nekaj malo drugačnega. Nekaj sladkega. Pomislila sem na jabolčno pito, ki ji z lahkoto dodamo bučke, ki se sploh ne bodo okusile. Tako lahko naredimo tudi bučkin zavitek in sploh ne bo zaznati, da v njem ni jabolk. Na tak način sem lani porabila nekaj zavitkov naribanih bučk iz zamrzovalnika in nihče sploh ni nič posumil. :) 

A ni super, ker lahko domače pecivo narediš še boljše, ker mu dodaš zelenjavo? Tudi to pecivo sem brez slabe vesti (seveda v razumnih količinah) ponudila Emi.

Recept najdete tule. Čokoladno-bučni dober tek! :)

Mlečni zdrob s travniškimi jagodami

Ema pravi, da ga ni čez sveže nabrane sadeže. Obožuje jagode, maline, robide, borovnice, ribez. In bolj je kislo, bolje je. :)
Kadar sva šli na sprehod, sva s seboj vzeli dva lončka: v enega sem nabirala jagode, drugega pa je držala Ema in sproti hrustala rdeče kroglice. Le kadar je bila bera tako bogata, da ni uspela vseh pojesti sproti, sem ji lahko še doma pripravila kakšen obrok iz njih.

V vrelo mleko zakuhamo pšenični zdrob in ga malo ohladimo.
Damo ga v kozarec.
Čez potresemo oprane travniške jagode.

Namigi:
Jagode lahko otroku ponudimo samostojno, da jih bo lahko nosil v usta in tako vadil fino motoriko.
Malčku lahko ponudimo žlico, s katero naj sam skuša zajeti zdrob in z njo zadeti cilj - usta. Zdrob je primerna hrana za "vadbo", saj se dobro drži žlice.
Zdrobu lahko dodamo malo cimeta ali kakava, pri tem pa pazimo, da okus ne prevlada nad jagodami.

Polentina obrnjenka z marelicami

 Spomnim se, da nama je z bratom mama Milka večkrat spekla zdrobov narastek. Brat ga je imel še pesebno rad. 

Včasih ga spečem tudi sama, kot pa že veste, ne zdržim dolgo pri osnovnem receptu. Odločila sem se, da zdrob nadomestim s polento in tako dobim bolj rumeno različico te jedi. Za zdravje sem se odločila dodati marelice. Ema jih nima preveč rada (jih ima, ampak v primerjavi z drugim sadjem pa niso njene najljubše), sploh če niso olupljene. Kadar jih pretlačim ali skuham, teh težav ni. Tako sem ugotovila, da se bodo najbolje zmehčale, če bodo spodaj. In nazadnje sem se odločila - ker je bil že itak ves recept obnjen na glavo - da bo ta sladica obrnjenka - dobesedno.

Recept sem objavila na OblizniPrste. Dober tek!

Igranje s pink ponk žogicami ali kako se včasih vse reši

Bojan je domov prinesel komplet za igranje namiznega tenisa. V njem je bilo 6 oranžnih žogic, ki so bile Emi takoj zelo všeč. Če je imela na voljo samo žogico, jo je skušala stlačiti v usta. Ponudila in pokazala sem ji še druge možnosti igranja z žogicami. Uporabili sva papirnat tulec, silikonski pekač za cakepopse, prazne plastične in kovinske posodice, prazno plastenko. Vse sem položila na preprogo v dnevni sobi in čakala, da Ema sama začne po svoje raziskovati ponujene predmete.

Žogice so ravno prav velike, da lepo sedejo v pekač za cakepopse. Rada jih je zlagala v posodice in stresala ven pa potem spet pospravljala noter.

Skupaj sva ugotovili celo, da lahko žogico za pink ponk spraviva v prazno 3-litrsko plastenko od soka, če uporabiva malo sile. Dobiti žogico ven pa ni bil tako enostavno. To je predstavljalo izziv tudi zame! Najprej se s tem niti nisem ubadala, saj Emi nikoli "ne težim", če počne kaj takega, kar ni ok, ampak to samo zaradi tega, ker se odraslim ne zdi ok, v bistvu pa ni nič takega. Kot npr. tole z žogico v plastenki. Mikalo me je, da bi ji jo vzela, ker pač žogic ne moreva dobiti ven in tako jih niti ne bova dajali noter in stvar bo rešena. No, pa sem ji pustila, ker ne bi bilo konec sveta, tudi če bi vse žogice končale v plastenki. Ponavadi stvari rešujem tako, da bi v tem primeru plastenko pač prerezala, spravila žogice ven, plastenko pa vrgla v smeti.

Naslednji dan je bila plastenka z žogico ena izmed stvari v Eminem kotičku. Med igro z drugimi rečmi me je zamikalo, da bi preverila, ali žogica res ne gre skozi lijak. In ne, ponoči se ni skrčila. Ema je medtem stresla lesene kocke, da so ležale po tleh. Ker vem, kako rada stvari daje v lončke in jih potem jemlje ven, sem ji ponudila plastenko, saj ima dovolj veliko odprtino, da gredo kocke z lahkoto vanjo. Seveda ji je bila moja ideja takoj všeč. V plastenki so se tako znašle žogica in tri lesene kocke. Ema je prijela plastenko in jo obrnila na glavo, ker že ve, da stvari potem padejo ven. Tokrat naloga ni bila tako enostavna. Pomagala sem ji in skupaj sva na glavo obrnjeno plastenko malo pretresli, da se je kmalu vsaj ena kocka postavila tako, da je lahko šla skozi luknjo. Med stresanjem se je naenkrat žogica ujela v lijak in zasedla odprtino. In takrat sem vedela, kaj morava narediti, da jo spraviva ven! Ker sta bili v plastenki še dve leseni kocki, ki sta bili težji od žogice, sta jo med nadzorovanim stresanjem porinile ven (ravno toliko, da sem jo lahko prijela). 

Se tudi vam kdaj nehote pokaže rešitev, ko se znajdete v navidezno brezizhodni situaciji, kar se tiče otroških lumparij? Ali raje poskrbite, da do njih sploh ne pride?

Osvežilna torta z nektarinami

Včeraj smo imeli piknik in pripravila sem tole tortico. Ema sicer ni preveč sladkosneda, ima raje kisel okus, a jo vseeno kdaj zamikajo sladkarije, če jih vidi na mizi. Moj namen ni preprečiti, da bi poskusila karkoli sladkega, se pa želim sladkorju v njeni prehrani izogniti v tolikšni meri, kot je pač možno.
Ne dajem v isti koš kupljenih, umetnih sladkarij, polnih e-jev, aditivov, konzervansov in podobnega ter doma, z ljubeznijo pripravljenih sladic. In tole torto sem ji dovolila jesti brez slabe vesti.

Čeprav še ni minilo tako veliko časa, odkar sem nazadnje uporabljala agar agar, sem že pozabila, kako sem pripravila tole tortico. Osvežila sem spomin in brez težav spekla novo, tokrat torto z nektarinami. Še dobro, da se mi ni zgodilo kaj takega kot pri nebeški jogurtovi tortici z ribezom in malinami, saj z biskvita, premazanega z nutelo, ne bi mogla odstraniti vroče in tekoče plasti nektarin! Trike, ki sem jih "pogruntala" takrat, sem zdaj spretno uporabila in k sreči je šlo vse kot po maslu. Še dobro, ker sem pekla zelo pozno zvečer in sem komaj še gledala in vedela, kaj delam. Na hitro sem pospravila kuhinjo in šla spat. Zjutraj se sploh nisem spomnila na torto, saj sem bila zaposlena z Emo, ki zadnje čase včasih noče na kahlico. Ko sem le prišla do kuhinje, sem se v trenutku spomnila na torto. S pričakovanjem in vznemirjenostjo sem odprla vrata hladilnika in bila je tam - taka, kot mora biti.

Dober tek, če se jo odločite pripraviti! ;)
Kaj sladkega pa vi ponudite svojim otrokom?

Medeni venec s poletnim sadjem

Prijateljica mi je spet podarila nekaj malin, ribeza, višenj ... Že dlje časa sem želela speči sladico, ki bo preprosta, naravna in čudovita. Pa še primerna za mojo Emo. In nastal je tale medeni venec s poletnim sadjem.

Priprava ni zapletena: pečen biskvit pustimo, da se ohladi, medtem pa gremo lahko na sprehod. Ko se vrnemo, zmešamo kremo, s katero nadevamo vrh venca. Na koncu le še dodamo sadeže, ki imajo dvojno vlogo: dopolnijo okus in služijo za dekoracijo. A ni to super?

Celoten recept sem napisala na spletni strani Oblizni prste.

Dober tek! ;)