sreda, 27. julij 2016

Vrt z lesenimi označevalci

Za letošnji rojstni dan moje mami smo s skupnimi močmi izdelali unikatno darilo - lesene vrtne označevalce. Več o tem, kako so nastali, si lahko pogledate tukaj.
 Ker mami praznuje pozimi, sem vedela, da bo naše darilo moralo še malo počakati, preden ga bo lahko uporabila. Komaj sem čakala, da bo pomlad in primerno vreme za urejanje vrta, da bodo naši označevalci končno dobili svoje mesto med gredicami.












Mislim, da smo z oranžno in rdečo barvo kar zadeli, saj zelo popestri vse tisto zelenje, označevalci pa pridejo do izraza. Vrt zgleda poenoten in urejen, označevalci pa so se izkazali za zelo praktične sploh na začetku, ko še ni na daleč opazno, kaj raste na določeni gredici. Tudi velikost ustreza, čeprav so se mi na začetku zdeli prerobustni. Ker so leseni, se čisto naravno vklopijo v kontekst vrtička in mu dajejo piko na i. :)

Kako se vam zdijo?

Sicer pa sem za svoj vrt že pred leti izdelala keramične vrtne označevalce, ki so preverjeno odporni na vreme, saj jih uporabljam že četrto leto. Problem nastane le, če ti padejo na tla in se razbijejo. To se pa z lesenimi res ne zgodi. :)

ponedeljek, 25. julij 2016

Last minute torta za 2. rojstni dan



Za praznovanje 2. rojstnega dne naše navihanke sem imela v načrtu, da bi za otroke naredila grad iz kartona - ki smo ga trenutno imeli doma na pretek - v katerega bi dejansko lahko šli in se v njem igrali. Bolezen mi je malo prekrižala načrte, zato sem morala na koncu to idejo opustiti, sem pa naredila vsaj torto v obliki gradu. Zaradi situacije, kakršna je bila, sem jo izdelala čisto izven svojih okvirjev, le toliko, da jo je sploh imela. In tako je dobesedno nastala v zadnji minuti.

Biskvit sem imela k sreči pripravljen že nekaj dni preden sem obležala, saj je bil sprva namenjen za cake popse. Tako sem ga le vzela iz hladilnika, dvakrat prerezala in že sem imela osnovo za torto za 2. rojstni dan. Preden sem biskvit namazala s kremo, sem ga nasočila z mlekom, da ne bi bila last minute torta presuha.

Za kremo sem zmešala 2 dl sladke smetane in 200 g na koščke nalomljene mlečne čokolade. Vse skupaj sem dala na štedilnik in segrevala toliko časa, dokler se čokolada ni stopila. To bi čez noč ohlajala v hladilniku, naslednji dan pa zmešala, ker se je mudilo, pa sem kremo na hitro ohladila v zmrzovalniku. Vanjo sem nato vmešala še na koščke narezane banane.

nasočen in nadevan biskvit

Medtem ko se je torta hladila, sem izdelala grajska stolpa. Zanju sem uporabila sendvič piškote (tiste, ki imajo v sredini čokoladni nadev) ki sem jih med sabo zlepila s stopljeno temno čokolado. Temno sem uporabila zato, da bi bila čimbolj podobna zidakom v obzidju (kupljene napolitanke, oblite s temno čokolado).

topljenje čokolade nad vodo paro za obliv torte

Stolpa sem dala v hladilnik, da se je čokolada strdila in utrdila konstrukcijo.

grajska stolpa iz sendvič piškotov, spojenimi s stopljeno čokolado

S stopljeno čokolado sem oblila torto. S kroglicami sem oblikovala vhod v grad. Ok, res ni bila najlepša torta, tako da smo na koncu ugotovili, da gre verjetno za zapuščen grad ali celo zelo dobro ohranjene grajske ruševine. :)

torta, oblita s čokolado in z grajskim obzidjem

Na rob torte sem pokonci postavila napolitanke in tako dobila grajsko obzidje. 

za obzidje sem uporabila kupljene napolitanke oblite s temno čokolado, ki sem jih kot zidake zlagala na še nestrjeno čokolado

 Torta se je spet morala nekaj časa ohlajati, potem pa sem nanjo postavila še oba grajska stolpa, ki sem ju prej še oblila s čokolado.
To sem naredila tako, da sem po enega položila na ploščato žlico, čez pa polila stopljeno temno čokolado.

oblivanje stolpa s stopljeno čokolado

Polivala sem ju tako dolgo, da sta bila popolnoma prekrita s čokolado (razen spodaj). Odložila sem ju na kos papirja za peko. Na krožniku bi se preveč prijela in ju ne bi mogla lepo odstraniti z njega. Okrasila sem ju z roza kroglicami, iz katerih sem oblikovala okno.

s čokolado sem prekrila celoten stolp razen spodnje strani


Stolpa sem nato postavila na torto.

last minut torta za 2. rojstni dan je skoraj končana
Torto sem postavila v hladilnik, da se je čokolada do konca strdila, da se je torta ohladila in da so se okusi začeli mešati.

grajski stolp z oknom

Na hitro sem izdelala zastavici z napisom "EMA" in "2", ki smo ju potem zapičili v stolpa. Na internetu sem poiskala podobo viteza, jo sprintala, prilepila na trši bel papir in ga izrezala. Prilepila sem ga na palčko in jo zapičila v torto.

last minute torta "Grad in vitez"

Zelo pa se je za Emin 2. rojstni dan izkazal tudi ati, ki je Emi naredil svojo torto. No, v bistvu sva prvič res sodelovala pri peki torte, sicer se v kuhinji ne moreva zediniti. :)

Pripravil je odlično sadno torto, ki je bila sestavljena iz ene običajno velike torte in ene manjše. Prvo je normalno razrezal in nadeval, enako drugo, le da jo je potem razrezal na 6 kosov in jih položil na vrh večje. Tako je dobil nekakšno obzidje, vrh grajskega stolpa. Okrasil ga je s stepeno smetano, ki jo je nabrizgal tako, da so nastale opeke. V to torto sva zapičila princesko, ki je bila izdelana po enakem postopku kot vitez.

atijeva torta "Vrh grajskega stolpa s princesko"

Ema je bila na praznovanju dobro razpoložena in vesela in po moje itak ni dojela vsega, kar se je dogajalo, saj je bilo vsega za dvoletnico kar veliko. Komaj sva ji uspela zaželeti vse najboljše! :) 

sreda, 20. julij 2016

Izdelava rojstnodnevnih vabil



Za 1. rojstni dan sem z lahkoto izbrala temo, saj je Ema že takrat oboževala mucke. Če bi izbirala glede na to, kar ima Ema rada, bi bila ta tema zmagovalka tudi letos. Da pa ne bi bilo podobno kot lani, sem se odločila za drugo trenutno njej ljubo temo, to so gradovi in kralji ter kraljice. Mami ji je na sprehodu po Celju pokazala viteški oklep, ki jo je čisto prevzel. Potem ji je seveda razložila, kdo so bili vitezi, kje so živeli, kaj so počeli in tako sta prišli do gradov in kraljev in tako smo nekaj časa govorili samo in zgolj o tem. :)

Tako je padla odločitev, da bo 2. rojstni dan v znamenju gradov in njegovih prebivalcev. Izdelali sva tudi vabila, ki so bila v obliki krone.


Iz tršega rumenega papirja sem izrezala preproste kronice. Nanje sva potem skupaj s slavljenko nalepili dragulje in bisere.


Za pritrjevanje draguljev iz papirja sva uporabili lepilo UHU v stiku, za kamenčke pa Mekol. Nekaj sva ga nanesli na podlago (košček kartona), nato pa vanj pomakali zobotrebec in lepilo nanašali na kronico. Mekol sem izbrala zato, ker je bele barve, ko je sveže, in je tako Ema videla, kje lepilo sploh je. Druga prednost Mekola je v tem, da postane, ko se posuši, prozoren in se tako skoraj nič ne vidi, če je bilo kje nanešeno preveč lepila in je pokukal izpod okraska. Seveda pa sem najprej upoštevala še to, ali je lepilo primerno za spajanje papirja in plastike. Nalogo je opravilo dobro. :)


Mali prstki so natančno lepili bisere, kamenčke in dragulje na kronice. :)



Da se dragi kamni ne bi izgubili, sva jih nasuli v plastično skledico, v kateri jih je Ema lahko enostavno pregledala in izbrala trenutno najljubšega.




Takole so se vabilca sušila.



na nekatere kronice je želela Ema tudi kaj narisati

Na koncu sva na hrbtno stran dodali še besedilo - vabilo. Napisala sem ga na računalnik, natisnila na navaden bel tiskarski papir in ga izrezala tako, da se je prilegal obliki vabila, torej krone. Napise sva nalepili skupaj s hčerko, ki je z veseljem pomagala nanašati lepilo v stiku na hrbtno stran papirja. Če bel papir res ni fejst gledal čez rumenega, sem pustila tako, kot je pač prilepila ona. Ja, ni mi lahko, ampak me lastni otrok uči, da ni treba, da je vse čist v nulo odrezano in naravnost in lepo prilepljeno, hehe. Ok, za otroška vabila se strinjam, da je super in tudi prav, da se vidi, da so sodelovale male ročice, ko gre za moje izdelke za prodajo, pa ne odstopam od svojih standardov natančnosti. :)



Ja, vabila je pa potem treba še poslati, ane? :) Dali sva jih v kuverte in Ema je hotela sama napisati naslove. :))


Za izdelavo vabil v obliki kronice sva uporabili:
- trši rumen papir (šeleshamer)
- navadni bel papir za tiskanje
- računalnik s programom za oblikovanje besedila
- škarje
- lepilo UHU v stiku
- lepilo Mekol
- košček kartona (lahko bi uporabili tudi odpadno plastično embalažo ali nekaj listov časopisnega papirja)
- papir različnih barv
- kupljene kamenčke za okras (prodajajo jih v trgovinah z ustvarjalnim materialom, jaz pa sem jih dobila v Tediju)
- skledico, v katero sva nasuli okraske

Kakšna se vam zdijo vabila?

nedelja, 10. julij 2016

DIY darilo z otrokom: leseni vrtni označevalci


Za mojo mami imam vedno dosti idej na zalogi, kaj bi ji lahko podarila za darilo za rojstni dan ali novo leto - za razliko od nekaterih, pri katerih moram res napeti možgane, da se domislim kakšnega bolj izvirnega darila kot 100 g kave. Zanjo mi je večinoma res prav v veselje razmišljati o darilih in jih potem tudi kupovati ali izdelovati.
Ker svojega lastnega vrta starša nimata, imata že nekaj let vrt v najemu. Ja, tudi to se da. :) Na njem pridelata nekaj zelenjave za na krožnik in nekaj za dušo. :) Tako kot meni, je tudi moji mami pomembno, da vrt tudi vsaj približno lepo zgleda, ne da je kar tam nekje nekaj posajeno. In to je bil povod za idejo za letošnje rojstnodnevno darilo!


Tako smo ji letos podarili lesene vrtne označevalce. Seveda so bili domače izdelave! To tudi pomeni, da moram najti dodaten čas poleg vseh obveznosti, da bi uspela darilo sploh izdelati. In tako sem pri darilu za mami šele na tem mestu malo napela možgančke in se spomnila načina, kako združiti prijetno s koristnim - beri: vključiti moža in hčerko. :)

Najprej smo šli poiskat primerne kole, ki jih je mož odžagal pod kotom in na drugi strani obsekal, da so bili "ošiljeni". Potem sva se z Emo lotili ustvarjanja.


Kot je že v navadi, sva pripravili delovno površino, oblekli umetniško haljico in pripravili tudi slikarski material in pripomočke. Leseni vrtni označevalci bodo domovali zunaj, na prostem in bodo izpostavljeni vremenskim razmeram, zato sem izbrala akrilne barve. Z njimi imam že nekaj izkušenj na vrtu: na kamnih zdržijo eno sezono, potem se jim že pozna, da kljubujejo soncu, vetru in dežju. Bomo videli, kako se bodo obnesli na lesu.

Ema je z rumeno in rdečo ter oranžno, ki je z mešanjem obeh barv nastala, pobarvala površino, na katero sva kasneje dodali imena rastlin.


Med delom je kot vedno zelo uživala in 1, 2, 3 sva imeli pobarvanih vseh 20 označevalcev. Izkoristili sva sončno vreme in jih dali sušit na balkon.


obsekani spodnji del označevalcev, da jih bo lažje zabiti v zemljo

Ko se je akrilna barva posušila, sem z alkoholnim flomastrom napisala imena rastlin, za katere sem predvidevala, da jih bo mami posejala oz. posadila letos.


Za zaščito sem napis prelakirala s prozornim akrilnim lakom v spreju. To se ni izkazalo za najboljšo potezo, saj so nekatere črke "stekle". Boljša odločitev bi seveda bila barve in lak za les, a ker tega nisem imela doma, so bili na koncu tudi akrili čisto ok.


Med sušenjem laka sem občudovala preplet mojega in Eminega dela: sama lesenih vrtnih označevalcev nikoli ne bi (z)mogla pobarvati tako "umetniško", kot jih je Ema. To pa zato, ker sem preveč natančna! In to mi gre včasih že prav na živce! Včasih bi prav rada ustvarila bolj messy look, pa se hitro ujamem v drobnarije, ki se jih lotim s svojim mini penzelčkom in čisto preveč natančno obdelam. Eh. :) Včasih goljufam tako, da čopič držim v levi roki, samo ni isto!
Dobro, da sem dala čopič, in to širok čopič, v roke Emi, ki je delo opravila mojstrsko - točno tako, kot sem si predstavljala - malo čez rob pa nekje malo preveč barve, pa drugje malo premalo ali pa sploh nič, pa nekje se vidi prehod v drugo, drugje je čisto zabrisan ... Skratka, bila sem navdušena nad najinim izdelkom! :)


Tako, naše darilo je bilo treba le še nekako zaviti. In kako zaviješ 20 kolov? :)

Kot vedno pravim in ponavljam: škatle so zakon! Tako kot je skoraj nemogoče (lepo) zaviti darilo, sestavljeno iz več kosov, po možnosti čisto čudnih oblik, je tudi kole malo težje. In vedno me v takih situacijah reši škatla. To pa potem že gre! :) V ogromno škatlo od kuhinjskega aparata smo natlačili časopisni papir, vmes pa "skrili" vseh 20 vrtnih označevalcev in potem le še preprosto zavili škatlo. No, najbolj preprosto ni bilo, ker je bila ful težka in velika, tako da sem potrebovala malo pomoči, ampak je šlo. Saj pravim, skupno darilo. :)

Mislim, da spodnja fotka dosti natančno pove, kako je bila presenečena in veselja naša obdarjenka. :)


Kmalu o lesenih vrtnih označevalcih naravnost z vrta! ;)

sreda, 06. julij 2016

Mami, jaz tudi!

Ema je že prava gospodinja! :)

pred začetkom dela v kuhinji si je treba umiti roke

miljenje rok pred začetkom kuhanja

brisanje pulta po končanem delu

likanje bodijev

skrb za polno posodico hrane naših mačkov

rezanje banane s čisto pravim nožem

in zlaganje na osnovo za pecivo

pomesti je tudi kdaj treba :)

tukaj se je pa našlo nekaj, kar očitno še ni za stran - bil je mačji briket