torek, 26. april 2016

Pomoč pri gospodinjskih opravilih: kuhanje kosila



Do zdaj sem ponavadi hitela kuhati, pospravljati, likati itd., da bi bilo vse ja čimprej postorjeno in bi mi ostal čas za posvečanje Emi. Zadnjič pa mi je kar na lepem kapnilo, da ni treba, da je tako. Spomnila sem se, da lahko gospodinjska opravila nekako združim s časom, ki ga preživim s hčerko. Povabila sem jo k pripravi kosila! :)


Na jedilniku tistega dne je bila ocvrta cvetača v pivskem testu s pire krompirjem. Cvetačo sem oprala, prerezala glavo na pol in odrezala liste. Emi sem naročila, naj te listke pospravi v plastično posodo od sladoleda, ki jo že dolgo uporabljam za biološke odpadke. Priročna je, ker ima pokrov, zadostuje pa ponavadi za dva dni. No, medtem ko je Ema listke zlagala v posodo za bio odpadke, ki sva jih kasneje nesli mravljicam, sem zrezala cvetačo na cvetke. V lonec sem natočila vodo, nato pa je Ema vanj polagala cvetačne cvetke.
 

Ko je bila vsa cvetača v loncu, je bilo treba vodo posoliti. To je z veseljem naredila moja mala pomočnica. :)


Ko je Ema v lonec prelagala cvetačo, sem na hitro olupila krompir. Sicer ga operem pod tekočo vodo v lijaku, tokrat pa sem Emi napolnila skledo z vodo, vanjo dala krompirje in ji pokazala, kako naj jih očisti s krtačko. Le na nekaj koncih sem morala še malo sprati sledi zemlje, sicer pa je bila zelo temeljita. :)


Rezanje krompirja in pomakanje kuhanih cvetačnih cvetkov v pivsko testo, sploh pa polaganje v vroče olje, sem za zdaj raje opravila sama. Se mi je pa Ema spet pridružila po kosilu, ko je bilo treba počistiti kuhinjski pult. :)

nedelja, 24. april 2016

Velikonočno ustvarjanje z malčkom: pirhi porisani z voščenkami


Za veliko noč 2016 pa sva z Emo pobarvali še eno vrsto pirhov, in sicer belih jajc, obarvanih s kupljeno rumeno barvo v prahu, ki se stopi v vroči vodi. Vsako leto namreč kupimo tudi nekaj jajc z belo lupino, na katerih svetle barve lepo pridejo do izraza. 

Z voščenkami že res celo večnost nisem risala na pirhe, zato se najprej sploh nisem spomnila na to možnost. Ko sem končno se, me je skrbelo, da se Ema lahko opeče, ko bi se s prstki dotaknila vročega pirha. Želela sem namreč, da slika na vsaj tople pirhe, saj bi toplota sproti topila voščenko in bi tako moja malčica dobila novo izkušnjo. 


Rumeno obarvane pirhe sem ji vsakega posebej postavila na podstavek, ki sem ga nekoč, pred davnimi časi, izdelala iz mavca.


Haha, Emi se je zdelo zelo zanimivo risati z rumeno voščenko na rumena jajca. :)



Nato sem še jaz dodala svoje - rožice seveda. :)



Tokrat se je Ema kmalu naveličala, zato so bili nazadnje tile pirhi bolj moj izdelek. Ko se je naspala, sta se z atom ponovno lotila teh pirhov in jih precej bogato okrasila, žal pa nimam fotografije.

ponedeljek, 04. april 2016

Velikonočno ustvarjanje z malčkom: pirhi z belo poslikavo in rožami


Spraševala sem se, kakšne pirhe naj izdelam letos. Kako naj jih okrasim? V ustvarjalni proces sem želela vključiti tudi Emo, ki je bila lani za veliko noč še premajhna, da bi skupaj resneje ustvarjali, leto pozneje pa je že prava slikarka, zato bi bili pirhi samo zanimiv nadomestek papirja, ki je bolj običajna slikarska podlaga.

Torej, kako okrasiti pirhe, da bo primerno njeni starosti, da bodo še vedno užitni, da bom lahko svoj piskerček pristavila tudi jaz in da bo tehnika nekaj novega?

To so bila vprašanja, ki so se mi motala po glavi. Potem pa mi je šinilo skozi misli, da ni treba, da je tehnika nekaj novega! Emi bo itak novo skoraj vse, saj še nikoli v življenju ni barvala pirhov! Torej je čisto vseeno, če začneva lepo na začetku, če ne pretiravam, ne iščem popolnosti, kot me rado zanese, ampak se raje prepustim toku dogajanja. 

Tako sem vesela, da me je prešinila ta misel in me streznila! Drugače bi spet porabila veliko časa za iskanje ustrezne rešitve, ki bi se lahko na koncu izkazala za nespametno, pretirano in predvsem nekaj, kar veseli mene, ne mojega otroka. Načeloma zagovarjam neko srednjo varianto, ker sem na lastni koži izkusila, da je res bolje, če je mamica zadovoljna, saj tako lahko zadovoljstvo širi. Kako pa naj ga širi mama, ki je vsa nesrečna? Saj poznate tisto: Česar nimaš, ne moreš dati. No, tako je to.

Ok, zdaj pa k pirhom. Ker Ema res rada slika, sem se odločila, da ji ponudim barve in čopič, kaj pa? :) Pirhe smo skuhali kar v čebulnih olupkih, da so postali temno rjavi, Ema pa jih je poslikala z belo barvo. Začeli sva s tempera barvo, nazadnje pa je slikala kar z akrilnimi, saj se je moja mami bala, da bomo vsi beli, ko se bomo dotaknili pirhov. :) To se ni zgodilo, saj smo itak previdno ravnali z njimi (no, razen Ema, ki še ni vedela, da se jajce pač razbije, hehe, in ga je seveda spustila na tla), tako da vam ne morem povedati, ali se tempera barva dobro obdrži na jajčni lupini ali ne. Lahko pa vam povem, da je bila bolj prekrivna kot akril (seveda je to odvisno od tipa in kvalitete barve). 

No, takole sva se lotili velikonočnega barvanja pirhov:


Za podstavek sva uporabili kar embalažo za jajca, ki sva jo obrnili na glavo, da so se pirhi lepo usedli v vmesne prostorčke. Po zaključku sva jo preprosto zavrgli, zato ni bilo treba ves čas paziti, da ne bi še ta dobila malo barve. :)






Ko se je tempera oz. akrilna barva posušila, sem na pirhe narisala rožice. Uporabila sem bel akrilni flomaster.