Pastelni pirhi barvani s svilenim papirjem

Ne morem iz svoje kože in tako skušam vsako leto pirhe okrasiti malo drugače. Dokler nisem postala mamica, sem upoštevala svoje želje in sposobnosti, zdaj pa v račun vzamem še Emo in razmišljam, katera tehnika krasitve bi bila primerna in zanimiva tudi zanjo. 

Pirhe kuhane v čebulnih olupkih in okrašene z listi rastlin ali izrezki iz papirja je vedno pripravljala mama in so še vedno v njeni domeni. Kljub temu sem se lani odločila pripraviti delno podobne pirhe, ki sem jih neokrašene skuhala v čebulnih olupkih, nato pa jih je Ema poslikala z belo barvo, jaz pa sem nadaljevala poslikavo z belim flomastrom. Nastali so kontrastni in edinstveni pirhi!

Letos me je seveda vleklo, da bi poskusila kaj drugega in med brskanjem med idejami na internetu, ki jih je res ogromno, sem naletela na pirhe, krašene s svilenim papirjem. Spomnim se, da sem tudi sama že barvala pirhe na tak način nekaj let nazaj, ko sem bolj kot ne po naključju ugotovila, da svilen papir pušča barvo in tako tudi sled. 

Doma imam zalogo svilenega papirja, iz katere sem izbrala rumen, oranžen in zelen papir. Zelenega in oranžnega sem imela celo v dveh odtenkih. Papir sva skupaj z Emo narezali na koščke, velike dober kvadratni centimeter ali malo večje, pri tem namreč nisva komplicirali, saj to ni pomembno.

Pripravila sem še vse ostalo potrebno za ustvarjanje: umetniško haljico, papirnate brisačke, posodo z belimi trdo kuhanimi jajci, skledico z malo vode, krožnik z narezanim svilenim papirjem.

Pirhe sva krasili tako, da sva ga najprej pomočili v vodo, nato pa z mokrimi prsti prilepili košček svilenega papirja. Tega sva še dodatno zmočili, da se je res dobro prijel na površino pirha. Če se je pri tem malo zmečkal, še toliko bolje, saj je tako nastal res zanimiv in neponovljiv vzorec. Na tak način sva s svilenim papirjem prelepili vso površino pirha. Ponekod so se koščki papirja različnih barv prekrivali in barve so se prelivale.

Pirhe sva zložili na krožnik in jih pustili, da so se posušili. Nato sva jih olupili – povsem preprosto je bilo odstraniti posušen svilen papir, ki je pod sabo pustil nežne sledi. Nastali so res lepi pirhi, tehnika pa je sploh enostavna in primerna za male ročice.

Obstajata sicer dva načina krašenja pirhov s svilenim papirjem. Prvi je ta, po katerem sva delali tudi midve z Emo, drugi pa je tak, da koščke svilenega papirja pomočiš v vodo in potem barvo vtiraš v površino pirha. Tudi na ta način bova definitivno poskusili, morda že drugo leto, vsekakor pa ne bova za preizkus čakali do naslednje velike noči, saj je to zanimiva slikarska tehnika tudi tako in lahko na tak način pobarvamo tudi druge površine, npr. navaden risalni list.

Želim vam uživanje in zabavo ob krašenju pirhov! ;)

Velikonočno darilo ali kako podariti pirhe: izdelava preproste košarice za pirhe

 
Za veliko noč smo si vedno podarjali pirhe, vi tudi? Zdelo se mi je super podariti in dobiti pirhe. Ponavadi je to izgledalo tako, da smo si jih izmenjali kar iz roke v roko. Zakaj bi komplicirali? :)

Praktično pa včasih to vseeno ni najbolj. Recimo ko gremo na obisk in nesemo prihe, je treba poskrbeti za transport, tako da se jajca ne razbijejo, še preden jih prinesemo do cilja. Ja, seveda jih lahko preprosto zavijemo v krpico ali papirnato brisačko in damo v plastično posodo s pokrovom, preden jih damo iz rok, pa jih pač vzamemo ven in enostavno podarimo.

Ampak a ni bolj luštno, če je tudi embalaža darilna? A ni potem to že pravo malo darilce? Sama namreč nisem navdušena nad vsemi mogočimi prazniki, ki se zvrstijo čez leto, in samo kopičijo igrače, pliškote in podobno: od rojstnega dne do decembrskih dobrih mož, ki prinesejo darila, nekateri praznujejo še god, drugi pa podarjajo večja darila tudi za veliko noč, noč čarovnic, valentinovo itd. Seveda, vsak po svoje, ampak moja želja je, da otrok ceni darila, ki jih prejme, in da spozna vrednost samega obdarovanja, ki nima veze s cenovno vrednostjo darila ali njegovo velikostjo.

Tako želim za veliko noč pripraviti tudi za otroke sorodnikov tako darilo, ki:
- bo preprosto in izdelano s srcem
- bo rezultat dela, spretnosti in ustvarjalnost naše družine

- bo vključevalo čim manj sladkarij oz. nezdravih živil
- bo izdelano iz naravnih materialov ali z recikliranjem.

In spodaj vam predstavljam velikonočno darilo, ki je točno to: pirh v košarici. To je tudi ideja, kako podariti pirhe, ne da bi se razbili in da jih podarimo kot pravo darilo, ne kar nekaj, kar mimogrede pač daš iz rok. ;)

Izdelava preprostih košaric za pirhe je zabavna, malčkom zanimiva, skoraj zastonj in nezahtevna, vsekakor pa boste morali določene korake opraviti starši sami (rezanje z olfa nožem). Pri vseh ostalih vam lahko pomaga mali nadebudnež. ;)

Za preproste košarice za pirhe potrebujemo:
- embalažo za jajca (če je embalaža za 10 jajc, bomo dobili 10 košaric)
- tempera, prstne, vodene ali akrilne barve
- čopič, paleto, lonček z vodo
- primerno zaščiteno delovno površino (na mizo nalepimo časopisni papir ali vrečko)
- oblačila, ki se lahko umažejo (Emi vedno oblečem umetniško haljico - preveliko in odsluženo pižamo)
- olfa nož in škarje
- celofan in darilni trak.

Ko pripravimo delovno površino in otroku oblečemo zaščitna oblačila, mu pripravimo paleto z barvo, čopič, lonček z vodo in embalažo od jajc. Tej odrežemo pokrov in uporabimo samo spodnji del. Otroku ponudimo poljubne barve, odvisno, kakšne barve košarice želimo. Slika naj svobodno, je pa smiselno, da pobarva embalažo z obeh strani, saj bosta vidni obe.

seveda mora svoj smrček povsod vtakniti tudi Zof :)

Pobarvano embalažo pustimo, da se posuši. Suho razrežemo s škarjami ali olfa nožem tako, da iz embalaže za 10 jajc dobimo 10 košaric. Osrednje dele, ki so višji, odrežemo na isto višino.

V košarico položimo pirh. Odrežemo primerno veliko kos celofana in košarico s pirhom postavimo na sredino. Celofan zavijemo in ga povežemo z darilnim trakom.

Na tak način zavijemo vse pirhe, ki jih imamo namen podariti in pripravljeni smo na obdarovanje za veliko noč. :)

Lepo ustvarjanje in praznovanje velike noči vam želim! ;)

Velikonočno ustvarjanje z malčkom: pirhi porisani z voščenkami

Za veliko noč 2016 pa sva z Emo pobarvali še eno vrsto pirhov, in sicer belih jajc, obarvanih s kupljeno rumeno barvo v prahu, ki se stopi v vroči vodi. Vsako leto namreč kupimo tudi nekaj jajc z belo lupino, na katerih svetle barve lepo pridejo do izraza. 

Z voščenkami že res celo večnost nisem risala na pirhe, zato se najprej sploh nisem spomnila na to možnost. Ko sem končno se, me je skrbelo, da se Ema lahko opeče, ko bi se s prstki dotaknila vročega pirha. Želela sem namreč, da slika na vsaj tople pirhe, saj bi toplota sproti topila voščenko in bi tako moja malčica dobila novo izkušnjo. 

Rumeno obarvane pirhe sem ji vsakega posebej postavila na podstavek, ki sem ga nekoč, pred davnimi časi, izdelala iz mavca.

Haha, Emi se je zdelo zelo zanimivo risati z rumeno voščenko na rumena jajca. :)

Nato sem še jaz dodala svoje - rožice seveda. :)

Tokrat se je Ema kmalu naveličala, zato so bili nazadnje tile pirhi bolj moj izdelek. Ko se je naspala, sta se z atom ponovno lotila teh pirhov in jih precej bogato okrasila, žal pa nimam fotografije.

Velikonočno ustvarjanje z malčkom: pirhi z belo poslikavo in rožami

Spraševala sem se, kakšne pirhe naj izdelam letos. Kako naj jih okrasim? V ustvarjalni proces sem želela vključiti tudi Emo, ki je bila lani za veliko noč še premajhna, da bi skupaj resneje ustvarjali, leto pozneje pa je že prava slikarka, zato bi bili pirhi samo zanimiv nadomestek papirja, ki je bolj običajna slikarska podlaga.

Torej, kako okrasiti pirhe, da bo primerno njeni starosti, da bodo še vedno užitni, da bom lahko svoj piskerček pristavila tudi jaz in da bo tehnika nekaj novega?

To so bila vprašanja, ki so se mi motala po glavi. Potem pa mi je šinilo skozi misli, da ni treba, da je tehnika nekaj novega! Emi bo itak novo skoraj vse, saj še nikoli v življenju ni barvala pirhov! Torej je čisto vseeno, če začneva lepo na začetku, če ne pretiravam, ne iščem popolnosti, kot me rado zanese, ampak se raje prepustim toku dogajanja. 

Tako sem vesela, da me je prešinila ta misel in me streznila! Drugače bi spet porabila veliko časa za iskanje ustrezne rešitve, ki bi se lahko na koncu izkazala za nespametno, pretirano in predvsem nekaj, kar veseli mene, ne mojega otroka. Načeloma zagovarjam neko srednjo varianto, ker sem na lastni koži izkusila, da je res bolje, če je mamica zadovoljna, saj tako lahko zadovoljstvo širi. Kako pa naj ga širi mama, ki je vsa nesrečna? Saj poznate tisto: Česar nimaš, ne moreš dati. No, tako je to.

Ok, zdaj pa k pirhom. Ker Ema res rada slika, sem se odločila, da ji ponudim barve in čopič, kaj pa? :) Pirhe smo skuhali kar v čebulnih olupkih, da so postali temno rjavi, Ema pa jih je poslikala z belo barvo. Začeli sva s tempera barvo, nazadnje pa je slikala kar z akrilnimi, saj se je moja mami bala, da bomo vsi beli, ko se bomo dotaknili pirhov. :) To se ni zgodilo, saj smo itak previdno ravnali z njimi (no, razen Ema, ki še ni vedela, da se jajce pač razbije, hehe, in ga je seveda spustila na tla), tako da vam ne morem povedati, ali se tempera barva dobro obdrži na jajčni lupini ali ne. Lahko pa vam povem, da je bila bolj prekrivna kot akril (seveda je to odvisno od tipa in kvalitete barve). 

No, takole sva se lotili velikonočnega barvanja pirhov:

Za podstavek sva uporabili kar embalažo za jajca, ki sva jo obrnili na glavo, da so se pirhi lepo usedli v vmesne prostorčke. Po zaključku sva jo preprosto zavrgli, zato ni bilo treba ves čas paziti, da ne bi še ta dobila malo barve. :)

Ko se je tempera oz. akrilna barva posušila, sem na pirhe narisala rožice. Uporabila sem bel akrilni flomaster.

Veselo veliko noč 2016!

Dragi moji!

Želim vam lep preostanek velike noči 2016! Upam, da v družbi najdražjih uživate v podaljšanem vikendu.

Takšne pirhe sva letos ustvarili z mojo Emo. Rumene sva porisali z voščenkami, ki so se topile ob stiku s še toplo jajčno lupino, rjave, kuhane v čebulnih listih, pa sva poslikali z belo barvo in porisali z belim flomastrom. Se vidi, da ne morem brez rožic. :)

Več o skupni poslikavi pirhov bom napisala v prihajajoči objavi. ;)

Za pokušino pa 2 fotografiji najinega ustvarjanja. :)

Velikonočni zajtrk

Vsako veliko noč mami na plano potegne poročni servis, ki sicer od božiča čaka na svojih pet minut. To je tisto, kar praznikom da tisti poseben čar. Takrat je pomembna dekoracija. Takrat je pomembno, da je posoda posebna. Takrat je pomembno, da smo vsi zbrani za mizo. 

Letos sva z mamo Milko pekli potico za "tamalo veliko noč". To je bilo sploh prvič, da sva jo pekli skupaj. Do zdaj jo je vedno spekla mama, nikoli mami in nikoli je nismo kupili. Le enkrat do zdaj sva potico pekla midva z Bojanom in za prvič je bila kar obetavna. Tokrat pa sem se želela naučiti peči potico, tako "kot se zagre".

Emo sem dala v varstvo k mami Janiki, ki se odpoveduje vsem brezplačnim in neprecenljivim lekcijam o šivanju in peki, midve z mamo pa sva 4 ure preživeli v mamini kuhinji, mesili, mleti, zavijali in pekli. In na koncu je nastala odlična orehova potica, ki smo jo načeli naslednji dan pri velikonočnem zajtrku.

 

Ker sva se z mamo Milko imeli prav fajn, ko sva delali potico, ni bilo drge možnosti, kot da nastane res okusen izdelek. 

Takole pa je izgledal naš zajtrk za tamalo veliko noč. Pirhe smo skuhali, krasili jih bomo spet naslednje leto. Opazite dve majhni gnezdi z belimi in barvnimi jajčki? To so jajčka, ki jih je izvalila naša skobčevka Tomi, za katero smo mislili, da je samček. :) Shranjena imamo že vsaj 5 let, verjetno pa so stara še kakšno leto več.