nedelja, 28. december 2014

Zavijanje daril z naravno dekoracijo

Vsako leto vsaj del daril izdelam sama. Vanje vložim trud, čas, dušo. Z največjim veseljem jih podarim tistim, za katere vem, da jih bodo razveselila in da jih bodo znali ceniti. Vse lepo in prav, dokler daril ni treba zaviti - ta del mi je prej odveč kot v veselje. Letos sem prav ponosna na svojo idejo - gre sicer za odkritje tople vode :):
vse drobnarije sem zložila v škatle in tako dobila obliko, ki jo je precej lažje zaviti kot mnogokoten kup stvari.
Všeč mi je preprost rjav papir in naravna dekoracija, ki sem jo nabrala med sprehodom z Emo.

















pri nas Božiček obdari tudi naše živali










petek, 26. december 2014

Cakepopsi snežaki in srečno 2015

Če že ni snega, sem pa naredila vsaj cakepopse, ki spominjajo na zimo. Tokratnji izziv mi je predstavljal snežakov nos, saj sem želela, da bi bil čim bolj podoben pravemu, torej korenju. In sem optimistka poskusila najprej kar s - korenjem! Olupila sem manjše korenje in skrbno oblikovala vsaj 30 majhnih noskov. Ja, vem, lahko bi vsaj preverila, če bo sploh ok, preden sem izrezljala vse, saj je prvi odpadel že, ko je bilo s čokolado oblitih prvih 10 snežakov. Korenje je spustilo vodo in se ločilo od čokolade, odpadlo in za seboj pustilo luknjo sredi bodočega obraza sneženega moža. 
V rezervi sem imela barvne mrvice, a sem vseeno prebrskala omaro, saj se v njej najde marsikaj uporabnega. Mož je pred kratkim kupil žele bonbone, ki sem se jih med iskanjem rešitve prav razveselila, saj sem vedela, da jih bom lahko preoblikovala v nosove. Z njimi žal nisem mogla povsem prikriti neuspeli korenčkov poskus, a so izgledali kar prepričljivo. Nekaj snežakom pa sem na koncu namesto tridimenzionalnega nosu prilepila le mrvico.



četrtek, 18. december 2014

Cakepopsi in čestitka za ljubitelja gora

Čeprav je že pol decembra mimo, sploh nimam občutka, da je konec leta pred vrati. Ob teh visokih temperaturah za ta čas, ko ni ne duha ne sluha o snegu, ampak se je tako prijetno sprehajati po sončku, res ne more biti pravega decembrskega vzdušja. Letos je celo tako hudo, da nimamo še niti dreveščka ali kakšne druge okrasitve, ki bi nakazovala, da ni oktober.
Te dni imam precej dela: posvečam se Emi, izdelujem novoletne voščilnice (ki mi sploh ne grejo dobro od rok, ker mi zaradi prej opisane situacije primanjkuje navdiha), pripravljam darila, izpolnjujem naročila, občasno pa še pometem po stanovanju, previjem otroka ali mu nekajkrat na dan pripravim hrano. 

Med vse našteto sem stlačila še pripravo cakepopsov in izdelavo čestitke za 60. rojstni dan družinskega prijatelja, ki rad zahaja v gore. Pri izdelavi cakepopsov sem imela tokrat zanimivo nalogo: njegova partnerka me je prosila za mini tečaj izdelave cakepopsov. :) Tudi pri izdelavi čestitke tokrat nisem bila sama, saj mi je pomagala mama Milka, ki zelo lepo nariše planike. Zaslužna pa sta tudi mami in ati, ki sta medtem pazila na Emo. :)

Hvala vsem!


Pripravila sem limonine cakepopse in čokoladne z rumom in cimetom.



Na čestitki je v ozadju Stol, najvišja gora Karavank.


Cakepopse z napisom 60 in markacijami sem zapičila v "skale".

ponedeljek, 1. december 2014

Limonin kolač


Obožujem limonin sladoled, ne branim pa se niti drugih sladkih dobrot z dodatkom limone. Ker sem imela doma več limon, sem se odločila, da jih tokrat ne stisnem in dam sok zmrznit v vrečke za led kot ponavadi, ampak sem raje spekla limonin kolač.


4 jajca
150 g zmehčanega masla
200 g sladkorja
1 vanilijev sladkor
1/2 pecilnega praška
sok 2 limon
300 g moke
malo mleka in sladkorja v prahu

Penasto umešamo rumenjake, sladkor, vanilijev sladkor in maslo. Dodamo limonin sok in nato moko s pecilnim praškom. Mešanici primešamo sneg iz beljakov in če je pregosta, še nekaj žlic mleka. Vlijemo na pekač, ki naj bo dobro namaščen in posut s sladkorjem v prahu. Pečemo okoli 50 minut na 150 °C.


Ko je kolač malo ohlajen, ga namočimo z mešanico limoninega soka, vode in sladkorja, ki smo jo na hitro prekuhali.

Čez namočen kolač prelijemo še sladkorni led iz beljaka, sladkorja v prahu in limoninega soka.

Skratka, limone everywhere! :)


torek, 18. november 2014

Emin krst: vabila

Ko smo se začeli pogovarjati o Eminem krstu, sem najprej razmišljala o tem, kakšna bodo vabila. In čeprav je njena garderoba obarvana precej rožnato, pri tem dogodku kar nekako nisem videla te barve. Čisto spontano sem se odločila za rumeno, sivo in belo barvo. In ptičke, saj naša deklica diši tako prijetno, dojenčkasto, kot en moj mali ptiček. :) Aja, pa pikice so bile tudi zraven. Te so pa itak ljubke in se mi je zdelo, da bodo lepo spadale zraven.


sreda, 12. november 2014

Emin krst: miza s sladicami


Za hčerkin krst sem želela pripraviti posebno mizo s sladicami, s katerimi bi postregla povabljencem. Uspelo mi je ob pomoči mame, ki je ta čas pazila na vnukinjo in mi sproti pomagala pomivati posodo, da sem imela ves čas pri roki čisto za novo dozo stepene smetane ali mešanje sestavin za biskvit. Prav tako se je zopet izkazala mama Milka, ki pri svojih 83 letih še vedno peče vse sorte dobrote - tokrat je v polno zadela s piškoti v obliki ptičkov, ki so se skladali z rdečo nitjo Eminega dne. Za spremembo tudi ni bilo vse roza, ampak sem izbrala belo, sivo in rumeno. S cortkanimi dodatki so tudi te barve izpadle punčkasto, naša Emica pa je bila kot prava princeska!




Seveda ni šlo brez cake popsov. :) Pripravila sem limonine


in čokoladne.


Torta ni smela manjkati! Spekla sem dvonadstropno, in to drugič v življenju. Prvič sem se tega podviga lotila pred več leti. Končal se je z napadom smeha in žlico v roki, s katero smo pojedli nedokončano torto. Drugič, torej tokrat, sem se zadeve lotila bolj premišljeno - omislila sem si podstavek za drugo nadstropje torte, kar sem prvič izpustila. To je bila očitno prava pot, saj je torta preživela do tja, kamor je morala - do mize s slaščicami. Izdelala sem tudi topper v stilu vabil.



Tole pa so mamini ptički:





Vse skupaj je sestavljalo mizico s slaščicami.
















torek, 28. oktober 2014

Brownie torta za mamo

Mama je septembra praznovala 83. rojstni dan in želela sem ji speči torto, ki ne bi bila časovno zamudna, a kljub temu okusna. Kot nalašč sem se nekaj dni pred tem pogovarjala s sošolko s faksa, ki praznuje dva dni pred mamo in je bila navdušena nad tole tortico, za katero sem se nazadnje odločila tudi jaz. Tako da hvala, Sandra, in vse najboljše, mama Milka!

Delala sem po temle receptu, ki pa sem ga kot po navadi malo prilagodila:
200 g masla
3 jajca
180 g sladkorja
250 g čokolade (pol temne, pol mlečne)
110 g moke (pol bele, pol ponozrnate)
ščepec soli
ščepec pecilnega praška
1 vanilijev sladkor.

Nad paro sem stopila čokolado in maslo in zmes nekoliko ohladila. V drugi posodi sem zmešala jajca in obe vrsti sladkorja, penasti mešanici pa sem počasi dodala še čokoladno zmes. Nato sem primešala mešanico suhih sestavin in zmes prelila v model za torto, ki sem ga prej namastila z maslom in posula z malo moke (to sem naredila le na dnu pekača). Tortico sem pekla 35 minut na približno 170 °C. Na vrhu je prav mamljivo razpokala!

Torto sem servirala na pladenj. Okrasila sem jo le z žlico stepene sladke smetane in narezano čokolado. Poleg sem ponudila breskov sladoled, smetano in čokoladni ganaš. Želela sem, da si vsak odreže svoj kos, po želji vzame sladoled in smetano, nato pa uživa ob pogledu na čokoladno lavo, ki v ustih mami brbončice ob stiku hladnega s toplim. Njaaaami!
 





četrtek, 23. oktober 2014

Domače igrače: otipna vrečka

 Še ena preprosta, hitro izdelana igrača za dojenčke. Potrebujemo le dve stvari, ki jih ni težko dobiti - vrečko za živila ima vsaka kuhinja (lahko uporabimo tudi nakupovalno, ki jo malo odrežemo, če je prevelika), lesene perle pa najdemo v trgovinah z materialom za ustvarjanje. Namesto perl lahko uporabimo tudi kaj drugega, če le nima ostrih, grobih delov.

ponedeljek, 20. oktober 2014

Domače igrače: plastenka s slišnim in neslišnim polnilom

Izdelava domačih igrač je pogosto preprosta in hitra. Veliko idej sem našla v knjigi Igrajmo se z otrokom avtorice Anne Pulkkinen (MK, 2008). Emi sem izdelala dve igrači - eno predvsem za opazovanje, drugo predvsem za poslušanje.


torek, 14. oktober 2014

Preprosti pisani cakepopsi

Cakepopsi so postali stalnica v moji kuhinji. Pogosto se za posebne priložnosti lotim posebno oblikovanih, zato je bilo prav dobrodošlo in zabavno po dolgem času narediti bolj preproste, a vesele, pisane popse. Ema je še premajhna, da bi mi pri tem pomagala, je pa ravno toliko stara, da je tudi priprava preprostejših sladic časovno in logistično vprašljiv podvig. Veselim se, da jih bom pripravila za njeno praznovanje, še bolj pa, da bova skupaj kuhali in pekli, kot sem jaz vedno pomagala stari mami in lahko za "svojo" sladico porabila ostanke testa.