Lišaji

Med nabiranjem naravnega materiala za adventne venčke sem spet opazila lišaje na odpadlih drevesnih vejah. Že večkrat so ujeli moj pogled, tokrat pa sem jih še prav posebej pozorno pogledala. To je bil spet eden tistih trenutkov, ki se mi zdijo tako dragoceni: ko te prevzame lepota nečesa tako vsakdanjega, neopaznega. Take so bile npr. kapljice dežja na travi, snežinke, pajkove mreže in ledeni kristali.

Nabrala sem vejice, storže, lubje ... za izdelavo adventnih venčkov. Domov sem prinesla tudi precej odlomljenih vejic, prekritih z lišaji. Kakšne zanimive barve! Pa strukture!

Emin krst: vabila

Ko smo se začeli pogovarjati o Eminem krstu, sem najprej razmišljala o tem, kakšna bodo vabila. In čeprav je njena garderoba obarvana precej rožnato, pri tem dogodku kar nekako nisem videla te barve. Čisto spontano sem se odločila za rumeno, sivo in belo barvo. In ptičke, saj naša deklica diši tako prijetno, dojenčkasto, kot en moj mali ptiček. :) Aja, pa pikice so bile tudi zraven. Te so pa itak ljubke in se mi je zdelo, da bodo lepo spadale zraven.

 

Emin krst: miza s sladicami

Za hčerkin krst sem želela pripraviti posebno mizo s sladicami, s katerimi bi postregla povabljencem. Uspelo mi je ob pomoči mame, ki je ta čas pazila na vnukinjo in mi sproti pomagala pomivati posodo, da sem imela ves čas pri roki čisto za novo dozo stepene smetane ali mešanje sestavin za biskvit. Prav tako se je zopet izkazala mama Milka, ki pri svojih 83 letih še vedno peče vse sorte dobrote - tokrat je v polno zadela s piškoti v obliki ptičkov, ki so se skladali z rdečo nitjo Eminega dne. Za spremembo tudi ni bilo vse roza, ampak sem izbrala belo, sivo in rumeno. S cortkanimi dodatki so tudi te barve izpadle punčkasto, naša Emica pa je bila kot prava princeska!

Seveda ni šlo brez cake popsov. :) Pripravila sem limonine

in čokoladne.

Torta ni smela manjkati! Spekla sem dvonadstropno, in to drugič v življenju. Prvič sem se tega podviga lotila pred več leti. Končal se je z napadom smeha in žlico v roki, s katero smo pojedli nedokončano torto. Drugič, torej tokrat, sem se zadeve lotila bolj premišljeno - omislila sem si podstavek za drugo nadstropje torte, kar sem prvič izpustila. To je bila očitno prava pot, saj je torta preživela do tja, kamor je morala - do mize s slaščicami. Izdelala sem tudi topper v stilu vabil.

Tole pa so mamini ptički:

Vse skupaj je sestavljalo mizico s slaščicami.

Pogled v nebo med velikani / A look in the sky between giants

Lani sem bila prvič v življenju na drugi strani Atlantskega oceana. Obiskala sem ZDA in Kanado. Največ časa sem preživela v Torontu, natančneje v Mississaugi, nekaj dni sem bila v glavnem kanadskem mestu Ottawi, vmes pa sem za konec tedna poletela v New York. 

Od vseh velikih mest in manjših krajev me je najbolj očarala Ottawa, ki sprva sploh ni bila načrtovan del počitnic. V vsakem mestu sem videla kaj zanimivega, nenavadnega, očarljivega ali takega, kar te preseneti, navdihne, skratka pusti vtis.

Vsako mesto je bilo samosvojo, v vseh pa sem našla nekaj, kar jim je skupno - stavbe.

 

Kaj pa tebe prevzame v velikih mestih?