Last minute torta za 2. rojstni dan

Za praznovanje 2. rojstnega dne naše navihanke sem imela v načrtu, da bi za otroke naredila grad iz kartona - ki smo ga trenutno imeli doma na pretek - v katerega bi dejansko lahko šli in se v njem igrali. Bolezen mi je malo prekrižala načrte, zato sem morala na koncu to idejo opustiti, sem pa naredila vsaj torto v obliki gradu. Zaradi situacije, kakršna je bila, sem jo izdelala čisto izven svojih okvirjev, le toliko, da jo je sploh imela. In tako je dobesedno nastala v zadnji minuti.

Biskvit sem imela k sreči pripravljen že nekaj dni preden sem obležala, saj je bil sprva namenjen za cake popse. Tako sem ga le vzela iz hladilnika, dvakrat prerezala in že sem imela osnovo za torto za 2. rojstni dan. Preden sem biskvit namazala s kremo, sem ga nasočila z mlekom, da ne bi bila last minute torta presuha.

Za kremo sem zmešala 2 dl sladke smetane in 200 g na koščke nalomljene mlečne čokolade. Vse skupaj sem dala na štedilnik in segrevala toliko časa, dokler se čokolada ni stopila. To bi čez noč ohlajala v hladilniku, naslednji dan pa zmešala, ker se je mudilo, pa sem kremo na hitro ohladila v zmrzovalniku. Vanjo sem nato vmešala še na koščke narezane banane.

nasočen in nadevan biskvit

Medtem ko se je torta hladila, sem izdelala grajska stolpa. Zanju sem uporabila sendvič piškote (tiste, ki imajo v sredini čokoladni nadev) ki sem jih med sabo zlepila s stopljeno temno čokolado. Temno sem uporabila zato, da bi bila čimbolj podobna zidakom v obzidju (kupljene napolitanke, oblite s temno čokolado).

topljenje čokolade nad vodo paro za obliv torte

Stolpa sem dala v hladilnik, da se je čokolada strdila in utrdila konstrukcijo.

grajska stolpa iz sendvič piškotov, spojenimi s stopljeno čokolado

S stopljeno čokolado sem oblila torto. S kroglicami sem oblikovala vhod v grad. Ok, res ni bila najlepša torta, tako da smo na koncu ugotovili, da gre verjetno za zapuščen grad ali celo zelo dobro ohranjene grajske ruševine. :)

torta, oblita s čokolado in z grajskim obzidjem

Na rob torte sem pokonci postavila napolitanke in tako dobila grajsko obzidje. 

za obzidje sem uporabila kupljene napolitanke oblite s temno čokolado, ki sem jih kot zidake zlagala na še nestrjeno čokolado

 Torta se je spet morala nekaj časa ohlajati, potem pa sem nanjo postavila še oba grajska stolpa, ki sem ju prej še oblila s čokolado.

To sem naredila tako, da sem po enega položila na ploščato žlico, čez pa polila stopljeno temno čokolado.

oblivanje stolpa s stopljeno čokolado

Polivala sem ju tako dolgo, da sta bila popolnoma prekrita s čokolado (razen spodaj). Odložila sem ju na kos papirja za peko. Na krožniku bi se preveč prijela in ju ne bi mogla lepo odstraniti z njega. Okrasila sem ju z roza kroglicami, iz katerih sem oblikovala okno.

s čokolado sem prekrila celoten stolp razen spodnje strani

Stolpa sem nato postavila na torto.

last minut torta za 2. rojstni dan je skoraj končana

Torto sem postavila v hladilnik, da se je čokolada do konca strdila, da se je torta ohladila in da so se okusi začeli mešati.

grajski stolp z oknom

Na hitro sem izdelala zastavici z napisom "EMA" in "2", ki smo ju potem zapičili v stolpa. Na internetu sem poiskala podobo viteza, jo sprintala, prilepila na trši bel papir in ga izrezala. Prilepila sem ga na palčko in jo zapičila v torto.

last minute torta "Grad in vitez"

Zelo pa se je za Emin 2. rojstni dan izkazal tudi ati, ki je Emi naredil svojo torto. No, v bistvu sva prvič res sodelovala pri peki torte, sicer se v kuhinji ne moreva zediniti. :)

Pripravil je odlično sadno torto, ki je bila sestavljena iz ene običajno velike torte in ene manjše. Prvo je normalno razrezal in nadeval, enako drugo, le da jo je potem razrezal na 6 kosov in jih položil na vrh večje. Tako je dobil nekakšno obzidje, vrh grajskega stolpa. Okrasil ga je s stepeno smetano, ki jo je nabrizgal tako, da so nastale opeke. V to torto sva zapičila princesko, ki je bila izdelana po enakem postopku kot vitez.

atijeva torta "Vrh grajskega stolpa s princesko"

Ema je bila na praznovanju dobro razpoložena in vesela in po moje itak ni dojela vsega, kar se je dogajalo, saj je bilo vsega za dvoletnico kar veliko. Komaj sva ji uspela zaželeti vse najboljše! :) 

Osvežilna torta z nektarinami

Včeraj smo imeli piknik in pripravila sem tole tortico. Ema sicer ni preveč sladkosneda, ima raje kisel okus, a jo vseeno kdaj zamikajo sladkarije, če jih vidi na mizi. Moj namen ni preprečiti, da bi poskusila karkoli sladkega, se pa želim sladkorju v njeni prehrani izogniti v tolikšni meri, kot je pač možno.
Ne dajem v isti koš kupljenih, umetnih sladkarij, polnih e-jev, aditivov, konzervansov in podobnega ter doma, z ljubeznijo pripravljenih sladic. In tole torto sem ji dovolila jesti brez slabe vesti.

Čeprav še ni minilo tako veliko časa, odkar sem nazadnje uporabljala agar agar, sem že pozabila, kako sem pripravila tole tortico. Osvežila sem spomin in brez težav spekla novo, tokrat torto z nektarinami. Še dobro, da se mi ni zgodilo kaj takega kot pri nebeški jogurtovi tortici z ribezom in malinami, saj z biskvita, premazanega z nutelo, ne bi mogla odstraniti vroče in tekoče plasti nektarin! Trike, ki sem jih "pogruntala" takrat, sem zdaj spretno uporabila in k sreči je šlo vse kot po maslu. Še dobro, ker sem pekla zelo pozno zvečer in sem komaj še gledala in vedela, kaj delam. Na hitro sem pospravila kuhinjo in šla spat. Zjutraj se sploh nisem spomnila na torto, saj sem bila zaposlena z Emo, ki zadnje čase včasih noče na kahlico. Ko sem le prišla do kuhinje, sem se v trenutku spomnila na torto. S pričakovanjem in vznemirjenostjo sem odprla vrata hladilnika in bila je tam - taka, kot mora biti.

Dober tek, če se jo odločite pripraviti! ;)
Kaj sladkega pa vi ponudite svojim otrokom?

Medeni venec s poletnim sadjem

Prijateljica mi je spet podarila nekaj malin, ribeza, višenj ... Že dlje časa sem želela speči sladico, ki bo preprosta, naravna in čudovita. Pa še primerna za mojo Emo. In nastal je tale medeni venec s poletnim sadjem.

Priprava ni zapletena: pečen biskvit pustimo, da se ohladi, medtem pa gremo lahko na sprehod. Ko se vrnemo, zmešamo kremo, s katero nadevamo vrh venca. Na koncu le še dodamo sadeže, ki imajo dvojno vlogo: dopolnijo okus in služijo za dekoracijo. A ni to super?

Celoten recept sem napisala na spletni strani Oblizni prste.

Dober tek! ;)

Nebeška jogurtova tortica z ribezom in malinami

 

Pri prijateljici Barbari sem v sadnem vrtu lahko po mili volji nabrala ribez, maline in višnje, medtem ko jih je Ema kar sproti zobala. Kar oči so se ji svetile, ko je videla rdeče sadeže! Jaz sem bila pa tudi srečna, da tako rada je sadje! :)

Nekaj sadja mi je uspelo prihraniti za sladico. Razmišljala sem, kaj bi pripravila, da bi jo lahko jedla tudi Ema in da bi si spet izmislila kakšen nov recept. 

Zelo so mi všeč "gole" sladice, pri katerih se vidijo posamezne plasti. Rdeči sadeži so se mi zdeli kot nalašč za eno izmed plasti nage tortice. :)

Pred nekaj leti sem se končno odločila poskusiti uporabiti želatino. Nisem želela navadne želatine, zato sem segla po agar agarju, želatini pridobljeni iz alg. Priprava se ni izkazala za tako enostavno, kot to zgleda na 24Kitchen in seveda se je agar strdil v grudice. Bljak!

Dolgo se ga nisem dotaknila, zdaj pa sem se le odločila, da je čas za ponovni poskus. Prebrala sem navodila, klicala prijateljico, brala na internetu in pač poskusila. Ko je bil postopek končan, sem sadno tekočino vlila v tortni model na piškotno osnovo in vse skupaj dala v hladilnik. Čez eno uro sem nestrpno, a previdno s prstom poskusila, ali tekočina že postaja trdnejša. Prst je na moje razočaranje zdrsnil v notranjost plasti. Slabo je kazalo. Odločila sem se, da sadno plast previdno poberem dol, jo še enkrat dam na štedilnik, dodam še nekaj agar agarja in poskusim ponovno. Saj nimam kaj izgubiti.

Odločitev je bila prava, ker se je že po slabi uri sadje lepo strdilo! Ugotovila sem, da res drži, kar je tudi pisalo na embalaži: kislo sadje lahko spremeni delovanje agar agarja in je potrebno prilagoditi razmerje (torej dodati več agarja).

Svojevrsten podvig je bila tudi priprava zadnje, zgornje plasti iz jogurta in skute. Na internetu sem našla podatek, da agar in jogurt združimo tako, da topel agar počasi ohlajamo in ga potem vlijemo v hladen jogurt. Nak, napaka! K sreči sem se spomnila spodrsljala izpred let in poskusila najprej z le nekaj jogurtove kreme. Še dobro, ker so takoj nastale grudice! Pripravila sem novo dozo agarja in se tokrat odločila za obraten postopek - segrevanje jogurta in skute. Tudi to se je izkazalo za dobro potezo, saj sta se krema in agar lepo združila in kasneje se je plast tudi lepo strdila.
Uh, mi je odleglo!

Celoten recept sem objavila tukaj.

Vabljeni, da večkrat pokukate na stran Oblizni prste, kjer je vsak dan več novih, slastnih receptov!

Emin 1. rojstni dan

Moja draga Ema je praznovala 1. rojstni dan! Tega po eni strani sploh še nisem dojela, po drugi pa se mi zdi, da jo imam že precej dlje kot samo leto dni.

Ker ima zelo rada živali, še posebej pa mucke, sem ji pripravila vabila, na katerih je bil seveda mačkon. Taka je bila tudi tortica.

Med praznovanjem, ki žal vremensko ni potekalo po načrtih, smo z nekaj otroki in mamo Janiko odšli nabirat travniške jagode, ki so Emi zelo teknile. Ponekod trava še ni bila pokošena. Dež je nehal padati in pokazalo se je nekaj sončnih žarkov. Res sem vesela, da sem opazila in nato uspela tudi ovekovečiti tako lep prizor, kot nas je čakal na tem kratkem sprehodu.

 

Vse najboljše, moja mala!

Emin krst: miza s sladicami

Za hčerkin krst sem želela pripraviti posebno mizo s sladicami, s katerimi bi postregla povabljencem. Uspelo mi je ob pomoči mame, ki je ta čas pazila na vnukinjo in mi sproti pomagala pomivati posodo, da sem imela ves čas pri roki čisto za novo dozo stepene smetane ali mešanje sestavin za biskvit. Prav tako se je zopet izkazala mama Milka, ki pri svojih 83 letih še vedno peče vse sorte dobrote - tokrat je v polno zadela s piškoti v obliki ptičkov, ki so se skladali z rdečo nitjo Eminega dne. Za spremembo tudi ni bilo vse roza, ampak sem izbrala belo, sivo in rumeno. S cortkanimi dodatki so tudi te barve izpadle punčkasto, naša Emica pa je bila kot prava princeska!

Seveda ni šlo brez cake popsov. :) Pripravila sem limonine

in čokoladne.

Torta ni smela manjkati! Spekla sem dvonadstropno, in to drugič v življenju. Prvič sem se tega podviga lotila pred več leti. Končal se je z napadom smeha in žlico v roki, s katero smo pojedli nedokončano torto. Drugič, torej tokrat, sem se zadeve lotila bolj premišljeno - omislila sem si podstavek za drugo nadstropje torte, kar sem prvič izpustila. To je bila očitno prava pot, saj je torta preživela do tja, kamor je morala - do mize s slaščicami. Izdelala sem tudi topper v stilu vabil.

Tole pa so mamini ptički:

Vse skupaj je sestavljalo mizico s slaščicami.

Torta za prvo obletnico poroke / 1st anniversary cake

Točno pred enim letom sem nosila poročno obleko, bele čevlje, kristalčke v ušesih in skrbno urejenih laseh ter nenavaden šopek v rokah. Na prstancu leve roke od lanskega majskega dne, 18. po vrsti, nosim prstan, ki me spominja na tisti lep dan, ko sva si rekla da. 

Praznovanja rojstnih dnevov, obletnic in drugih ključnih dogodkov se mi zdijo pomembna. Mislim, da je prav, da obujamo spomine in jih podoživljamo. Zaradi okoliščin sva malo poguljufala in praznovala že kar en dan prej. Šla sva na kosilo in nato v kino. Nič posebnega, ampak če se niti ne spomniš, kdaj si nazadnje prestopil prag kinodvorane, je tudi ogled filma lahko poseben. Sploh, če si ga privoščiš v družbi ljubljene osebe, za kar zadnje čase ne najdeva več toliko časa. Ja, že postajava podobna starim zakoncem. :)

Danes sem možu spekla tortico za najino 1. obletnico:

Biskvit sem spekla po taščinem receptu za nutelino torto. 

Za nadev sem v ohlajeno sladko smetano s čokolado vmešala moscarpone, ki sem ga uporabila tudi pri oblivu za torto. Tega sem pripravila iz stepene sladke smetane, moscarponeja, sladkorja in limonine lupinice.

Prvotno sem sicer imela namen končno preizkusiti tičino maso, a se na koncu vseeno nisem odločila za to. Očitno vedno traja kar kakšno leto, preden se le lotim kakšne novitete - tako je bilo že pri cakepopsih. No, torej imam pri tičini še vsaj pol leta časa. :)

B., rtm!*