ponedeljek, 25. januar 2016

Lišaji

Med nabiranjem naravnega materiala za adventne venčke sem spet opazila lišaje na odpadlih drevesnih vejah. Že večkrat so ujeli moj pogled, tokrat pa sem jih še prav posebej pozorno pogledala. To je bil spet eden tistih trenutkov, ki se mi zdijo tako dragoceni: ko te prevzame lepota nečesa tako vsakdanjega, neopaznega. Take so bile npr. kapljice dežja na travi, snežinke, pajkove mreže in ledeni kristali.

Nabrala sem vejice, storže, lubje ... za izdelavo adventnih venčkov. Domov sem prinesla tudi precej odlomljenih vejic, prekritih z lišaji. Kakšne zanimive barve! Pa strukture!













četrtek, 21. januar 2016

Grafika za malčke: tisk s pečatniki


 Grafika je bilo pravzaprav prvo likovno področje, ki ga je Ema v svojem življenju spoznala, čeprav se tega ne bo spomnila: kot dojenčici sva ji z možem odtisnila stopala in dlani. To sva ponovila, ko je bila stara 9 mesecev in sva iz odtisa dlani izdelali čestitko za materinski dan

odtisi moje in Emine dlani za izdelavo čestitke za materinski dan

 Tudi med spoznavanjem slikanja s prstnimi barvami so spontano nastajali odtisi. Seveda pa je sama kmalu po začetku uvajanja goste hrane ugotovila, da se hrana prime tudi na roke, ki postanejo likovni pripomoček - nadomestek čopiča. :)

prve sledi

Za koledar z Eminimi likovnimi izdelki pa sva se lotili tudi TISKA S PEČATNIKI.

Uporabili sva:
- krompir,
- trši barvni papir,
- prstne in tempera barve,
- krožniček in čopič,
- nož.

Postopek za tisk s pečatniki:
1. Emo sem oblekla v umetniško haljico, ki je ščitila oblačila.
2. Na krožniček sem stisnila nekaj barve in jo s čopičem razmazala.
3. Z nožem sem krompir razrezala na kose, ki jih je Ema lahko držala v roki. Z obliko dela, ki se je odtisnil, se nisem posebej ukvarjala. Važno mi je bilo, da ga je lahko udobno držala v roki.



Ugotovili smo, da je košček krompirja držala enako kot čopič. Čeprav sva ji z možem (ja, brez njegove pomoči bi težko zmogla vse asistiranje sama ali pa vsaj ne bi nastala nobena fotografija :)) pokazala, kako naj uporablja pečatnik, so nastala likovna dela kot na spodnji fotografiji. Bi rekli, da gre za tisk s pečatniki?


Verjetno ga ne bi prepoznali, a kljub temu mislim, da ima hčerka eno izkušjo več. Drugič ji bom ponudila mehkejši material, ki ga bo pomočila v barvo in tako lažje odtisnila. Bom poročala. ;)

ponedeljek, 18. januar 2016

Grafika za malčke: monotipija


 Z Emo sva preizkusili likovno tehniko s področja grafike, ki se imenuje monotipija. Monotipija pomeni en odtis. Če si predstavljate matrico, npr. tisto, ki smo jo v osnovni šoli vsi izrezali iz linoleja, veste, da jo lahko odtisnete neštetokrat, pa bo odtis vedno enak. Pri monotipiji pa je vsak odtis malo drugačen od prejšnjega. Je pa monotipija zelo preprosta likovna tehnika, nič bolj zapleteno in umazano ni kot pri navadnem slikanju s tempera ali prstnimi barvami.

monotipija

monotipija
 Za monotipijo potrebujemo:
- mapico iz fascikla,
- selotejp,
- prstne ali tempera barve,
- čopič in paleto (ali krožniček, kos kartona, plastično embalažo ..., kamor bomo nanesli nekaj barve in jo ponudili otroku) ali prste,
- list za odtis (lahko je navaden A4 papir iz tiskalnika ali pa trši barvni papir).

Postopek pri monotipiji:
1.  Na mizo, kjer bo otrok ustvarjal, položite mapico in jo prilepite s selotejpom, da se ne bo premikala ali celo padla z mize, ko bo umetnik začel slikati.
2. Priporočam, da otroka oblečete tako, da ne bo škode, če se bo umazal z barvo. Zaščitite tudi površino, kjer bo ustvarjal. Pri roki imejte kakšno krpo, papirnato brisačko in seveda fotoaparat. :)
3. Na paleto (ali krožniček oz. nek podstavek) stisnite malo barve. Otroku ponudite čopič, paleto z barvo in slikarsko podlago - mapico - slika naj po mapici, enako, kot bi slikal na papir, le da se tukaj barva ne bo vpila v podlago. Seveda lahko ustvarja brez pripomočkov in uporablja le svoje prstke.
4. Pripravljen imejte papir za odtis. Ko je slika gotova, čeznjo položite list papirja, ga malo pritisnite z dlanjo in previdno odlepite od podlage - mapice. Na njem je nastal enkraten in neponovljiv odtis. 
5. Nadaljujte, dokler je otroku zabavno. Potem izdelke postavite na mizo ali jih obesite na vrvico, kot jih midve z Emo kar naravnost v najino galerijo, kjer se posušijo. Odtise lahko primerjate in skupaj z otrokom ugotovite, da je vsak vsaj malo drugačen od prejšnjega.





Liste z odtisi sva porabili za izdelavo novoletnega darila za stare starše - koledarja z Eminimi likovnimi izdelki.

Želim vam prijetno ustvarjanje! Vesela bom kakšne fotografije vaših izdelkov. ;)

sreda, 13. januar 2016

DIY novoletno darilo za stare starše: koledar z Eminimi likovnimi izdelki

Kar na lepem je leto spet naokoli in čas je tudi za darila. Za ljudi, ki jih ne poznam dobro, pričakuje pa se, da jim nekaj dam za darilo, mi je včasih res neprijetno izbirati darila. Z darilom namreč želim prejemnika razveseliti, in to iskreno. Menim, da je v breme tistemu, ki darilo podari in tistemu, ki ga prejme, če je darilo krneki - le zato, da je. V takem primeru sem bolj vesela preproste pozornosti, kot je res iskreno voščilo, vrtnica ali šopek travniških rožic, vedno pa se razveselim tudi 100 g Milke. Ne, kava pri meni ne vžge. :)

Čez leto si včasih zapišem, če je kdo od tistih, ki so na moji listi obdarjencev za novo leto, omenil, da si nečesa želi, sicer se v prednovoletni panični gonji za darili ne bi spomnila, kaj mi je slučajno omenil pol leta nazaj. Tako vsaj vem, da mu bom podarila nekaj, česar se bo res razveselil (no, priporočljivo je preveriti, če si do takrat tistega ni kupil že kar sam :)), pa še meni je s tem olajšano delo iskanja pravega darila. 

Lani sem se odločila, da starim staršem poklonim koledar, ki bo vseboval Emine likovne izdelke.
V takem darilu vidim več plusov:
- otrok sodeluje pri izdelavi,
- darilo je unikatno in posebno,
- darilo je res izbrano in namenjeno prav tistemu, ki ga dobi,
- darilo je preprosto za izdelavo in poceni,
- ubije dve muhi na en mah: med igranje z otrokom istočasno nastaja darilo - tako prihranimo čas, ki bi ga porabili, če bi se želeli posebej igrati z otrokom in nato "letati" po trgovinah za darilom.

V koledar sem želela vključiti čim več različnih Eminih likovnih izdelkov. Omejeni sva bili z velikostjo koledarja in njegovo dvodimenzionalnostjo. Tako sem se osredotočila na slikanje, risanje in grafiko ter kombinirane tehnike. Želela sem, da Ema preizkusi čim več različnih tehnik in tako odkriva možnosti likovnega ustvarjanja. 

koledar z likovnimi izdelki: odtis dlani, risanje s flomastri, risanje z barvicami, slikanje s prsti

monotipija

risanje s flomastri

slikanje s prsti, tisk s pečatniki in slikanje s čopičem

risanje s svetlim risalom na temno podlago, risanje s svinčnikom

risanje s flomastri, risanje s svetlim risalom na temno podlago

tisk s pečatniki, lepljenka
 Vsak koledar je postal zakladnica enajstih likovnih izdelkov moje hčerke, ki šele vstopa v svet ustvarjanja, se uči, ga odkriva in spoznava. Zanimivo mi je bilo opazovati, kako se je odzvala na nov material (npr. tisk s krompirjem, pri katerem pečatnika ni znala pravilno uporabljati, ampak je z njim slikala kot s čopičem), kako se je trudila nanesti lepilo na papir, a ji ni najbolje uspevalo, kako je zatopljeno vihtela čopič in znova odkrivala, kakšen občutek je barva na koži.
Kot dvanajsti izdelek koledarja za stare starše je bila fotografija, na kateri je Ema skupaj z njimi.
Nastalo je pet unikatnih koledarjev. Zavila sem jih v rdeče-zeleni barvni kombinaciji, ki me je pretekli božič čisto navdušila.

ponedeljek, 11. januar 2016

V čem je čar novoletnih voščilnic

Vsako leto se kot otrok sladkarij razveselim novoletnih voščilnic. Čez leto v nabiralniku ni veliko pošte zame, pa še to so večinoma reklame, računi, zadeve z različnih uradov ali od zdravnikov. Zelo vesela sem, da je tehnologija tako napredovala, da imam lahko v vsakem trenutku stik z domačimi in drugimi ljubljenimi, ki so več kot 100 km daleč, a je kljub temu – ali morda prav zato – svojevrsten čar dobiti sporočilo po navadni pošti. Tako se zelo razveselim prijateljičine čestitke za rojstni dan in občasnega pisma s kakšno malenkostjo od dveh gospa, s katerima sem se spoprijateljila in sta še bolj stare šole glede dopisovanja.

Največ »navadne« pošte pa dobim v času pred novim letom. Od nekaterih prijateljev voščilnico že kar pričakujem, saj si tradicionalno voščimo že več let. Že ko iz nabiralnika potegnem pošto in med vso zagledam kuverto s svojim imenom, po pisavi prepoznam pošiljatelja. Takoj zatem začutim velik naval firbca, ki me žene, da kuverto čim prej odprem – takrat se mi zdi, da se nikakor noče raztrgati, po možnosti čim lepše – in končno vidim njeno vsebino. Zanima me, kakšno voščilnico smo prejeli to leto. Takrat je firbec potešen, zato v miru lahko preberem še sporočilo in samo ošinem podpisane, saj že vem, kdo so.

veje v ozadju so okrašene s poslikanimi okraski iz škatle od pice


Letos sta me v nabiralniku pričakali tudi kuverti, katerih pošiljateljev nisem prepoznala takoj. Ni mi bilo jasno, kdo bi mi sploh lahko še pisal. Kdo bi se spomnil name in mi celo napisal novoletno voščilo v voščilnico? S še večjo vnemo kot običajno sem raztrgala kuverti, iz njiju vzela prelepi voščilnici, ju odprla, preskočila besedilo in z očmi sledila koncu besed, kjer se je končno pojavilo ime, ki sem ga iskala. Pisali sta mi sošolka iz osnovne šole in sošolka ter cimra s faksa. Teh voščilnic sem se razveselila še posebej – ne bolj kot ostalih, ampak drugače. Moje srce je objel drugačen občutek topline.



novoletne voščilnice, ki sva jih letos izdelali skupaj z Emo
Prav vsako leto sem na predelno steno napeljala vrvico in nanjo obesila prejete novoletne voščilnice. Kmalu je vrvica ostala vse leto in na pomlad sem nanjo obesila čestitke za rojstni dan, poleti razglednice z morja, jeseni z drugih izletov, kmalu pa je bil spet december, ko je bila vrvica najbolj obtežena. Zdaj na njej večinoma visijo izdelki moje Eme in to imenujeva »galerija«.

galerija Eminih izdelkov

Zdi se mi pomembno, da po ustvarjanju vidi in lahko opazuje svoje izdelke. Večkrat jih pogledava in se o njih pogovarjava. Trenutno nimam prav veliko njenih likovnih izdelkov, saj sem jih porabila za izdelavo posebnega koledarja za Emine stare starše ter prababice in pradedke, zato pa na njej visi kar enajst čudovitih voščilnic, ki mi sporočajo, naj bo leto 2016 srečno. In prav vse so domače izdelave – a ni to še posebej lepo?

petek, 08. januar 2016

Rdeče-zelena božična darila

Čeprav nisem ljubiteljica rdeče barve, se mi za božič zdi, da je pa vsaj nekaj le mora biti. Uporabila sem jo že za lanskoletno zavijanje daril, pri katerih sem uporabila naravno dekoracijo, letos pa me je dobesedno prevzela kombinacija rdeče in zelene.

 
Darila sem zavila v več vrst zelenega ali rdečega enobarvnega papirja, čez pa sem zavezala satenast trak v kontrastni barvi. Za zapis imen obdarjencev sem uporabila poslikane kvadratke in pravokotnike, iz katerih so bili tudi okraski. Tako sem npr. na darilo, zavito v zelen papir, prilepila rdeče poslikan pravokotnik iz kartona in nanj prilepila enobarven rdeč papir, na katerega sem z belim flomastrom napisala ime. Za darila, zavita v rdeč papir, sem uporabila zelen kartonček z imenom. 





 



Na božično jutro so nas vsa darila pričakala pod smrečico. Ema je kar v pižami zakorala proti njim in mi pomahala, naj pridem pogledat.


Po zajtrku smo se lotili odpiranja daril.




Ema se je razveselila novih copat, majčk in kompleta orodja, s katerim bo lahko pomagala atiju v delavnici. Najbolj prav pa ji bo prišel foteljček, ki smo ga postavili v njen kotiček poleg knjižnih polic in za kartonasto hiško. Večkrat sede nanj in v roke sama vzame knjigo in jo gleda.

 

Zavijanje daril mi vedno precej olajšajo škatle. Te že kak mesec prej začnem zbirati ali pa grem vprašat v trgovino s čevlji, če imamo kakšno odveč. Tako predmete, ki bi jih bilo zaradi oblike težko lepo zaviti, zložim v škatlo in dobim kvader - tega zaviti pa je precej lažje. 

Za rdeče-zelena božična darila sem potrebovala:
- škatle,
- enobarven zelen in rdeč ovojni papir,
- karton,
- čopič in lonček z vodo,
- rdečo in zeleno barvo (če vam bodo pomagali otroci, lahko uporabite kar prstne, sicer pa tempera ali akrilne barve),
- škarje,
- rdeč in zelen papir,
- bel flomaster,
- selotejp,
- dvostranski lepilni trak (lahko pa tudi lepilo v stiku, selotejp ali lepilno pištolo),
- rdeč in zelen darilni trak.

1. Stvari, ki jih bomo podarili, zložimo v škatle.
2. Škatle zavijemo v zelen ali rdeč ovojni papir.
4. Ko se barva posuši, karton razrežemo na ravokotnike.
5. Iz rdečega in zelenega papirja izrežemo malo manjše pravokotnike, ki jih prilepimo na pravokotnike iz kartona.
6. Na zgornje pravkotnike z belim flomastrom napišemo ime obdarjenca.
7. Po želji dodamo še darilni trak.

darilo, zavito v zelen ovojni papir, s pentljo iz rdečega darilnega traku in imeni obdarjencev, napisanih na rdeče pobarvanem kartončku
 Kako pa ste vi zavili darila?