četrtek, 29. januar 2015

Domači otroški proseni piškoti

Ker naša frajla zadnje čase nekaj stavka pri hranjenju, mi je ostala kuhana prosena kaša. Res mi jo je bilo škoda vreči stran, zato sem iz nje naredila piškote po trenutnem navdihu. 

Proseni kaši sem dodala malo cimeta, za okus, rumenjak, ki je vse povezal, malo ovsenih kosmičev, ker je bila masa preredka, in pretlačeno banano. Količin ne morem napisati, ker sem jih dodala toliko, da je bila masa ravno pravšnja - bila je podobne gostote kot testo za biskvit.
Odločila sem se za rumenjak, ker ga sicer Ema ne poje veliko, pa bi ga morala, beljaka pa naj še ne bi, saj še ni stara leto dni.

Z žličko sem zajemala maso in jo na pekaču oblikovala v krogce. Pekla sem jih približno 15 minut na 150 °C. Ohlajeni so postali mehki in upogljivi. Ema jih je jedla kar tako, poleg sadja, ali pa sem ji jih nadrobila v kašico.

domači proseni piškoti za otroke

nedelja, 25. januar 2015

Nebesne slikarije

Čeprav včasih nismo tam, kjer bi si tisti trenutek želeli biti, se mi zdi pomembno, da vseeno znamo prepoznati in videti majhne, drobne lepe stvari, ki se nam ponujajo same od sebe. Nič nam ni treba narediti, da bi nam bile dane, samo opaziti jih moramo.
To se mi je zdelo samoumevno - dolgo sem mislila, da jih vidijo vsi. Počasi ugotovaljam, da pravzaprav ni tako. Da se, na primer, vsi ne znajo ustaviti in za trenutek samo pogledati v nebo in opazovati, kakšna mojstrica je narava.




Naslednje fotografije so bile posnete z domačega balkona ob različnih večerih. Skoraj vsako popoldne, tik pred mrakom, imamo namreč čudovite sončne zahode.



Kot bi po nebu nad hišo švignili plameni.


Čez nekaj dni je na istem nebu nastala taka slika.



Še nekaj večerov pozneje pa sem vsakih nekaj minut fotografirala nebo, ki se je iz trenutka v trenutek spreminjalo. Najprej je zgledalo, kot da so oblaki pozlačeni, nato so postali ognjeno oranžni in rdečkasti, sledila je nežnejša rožnata in na koncu se je vse skupaj prevesilo v umirjene okraste tone in nato v noč.














petek, 23. januar 2015

Spletna stran Idejka

Tako sem vesela, da lahko sporočim, da imam končno svojo spletno stran! Ideja se je pojavila že nekaj časa nazaj, potem sem o njej začela bolj resno razmišljati in zdaj je tu. Vabljeni na ogled na www.idejka.si. Stran je namenjena predvsem predstavitvi mojih izdelkov, ki so primerni za poroko in kakšen podoben slavnosten dogodek, kot so krst, obhajilo, birma, ali pa kar tako, za polepšan dan. To so izdelki z rožicami iz blaga, vabila, čestitke, dekoracija za poroke ...

Kot veste, rožice iz blaga in vabila niso vse, kar izdelujem, zato bom ostala svoja ustvarjanja delila z vami tukaj, na Kuhartnici, in na Facebooku.

P. S.: Vesela bom, če boste za Idejkino spletno stran povedali še komu, sploh kakšni bodoči nevesti. ;)

prva stran Idejkine spletne strani

ponedeljek, 12. januar 2015

Snežinke

Ko nas je za novoletne praznike po več letih razveselil sneg, sem se radostno kot majhna punčka odpravila na sprehod in uživala v tišini, ki jo pričara padanje snega, škripanju snega pod nogami in opazovanju snežink. Te so bile res čudovite, kot bi jih nekdo narisal ali izrezal iz papirja!




nedelja, 11. januar 2015

Cakepopsi Ninja želve

Za prijateljičinega nečaka sem naredila cakepopse v obliki Ninja želv. Ko sem kolebala med obarvano čokolado in tičino maso, iz katere bi naredila preveze za oči, sem se odločila, da je res že čas, da tudi jaz ustvarim nekaj iz tičine. Prvi in edini poskus do zdaj je bil hitro končan, saj je bila tičina presuha za oblikovanje. Tokrat sem odprla nov paket, obarvala košček mase in jo poskusila razvaljati. Delo me je spominjalo na otroštvo, ko sem se igrala s plastelinom. Za prvič sem bila kar zadovoljna, čeprav je masa med oblikovanjem hitro postajala suha, zaradi česar mi je kar nekaj trakov popokalo ali se prelomilo. Kot začetnik na področju tičine bi bila verjetno prej gotova, če bi se odločila za čokolado, a tako bi bila spet na začetku. No, za prvič bo, morala pa bom še precej vaditi. :)