petek, 31. julij 2015

Mlečni zdrob s travniškimi jagodami

Ema pravi, da ga ni čez sveže nabrane sadeže. Obožuje jagode, maline, robide, borovnice, ribez. In bolj je kislo, bolje je. :)
Kadar sva šli na sprehod, sva s seboj vzeli dva lončka: v enega sem nabirala jagode, drugega pa je držala Ema in sproti hrustala rdeče kroglice. Le kadar je bila bera tako bogata, da ni uspela vseh pojesti sproti, sem ji lahko še doma pripravila kakšen obrok iz njih.



V vrelo mleko zakuhamo pšenični zdrob in ga malo ohladimo.
Damo ga v kozarec.
Čez potresemo oprane travniške jagode.

Namigi:
Jagode lahko otroku ponudimo samostojno, da jih bo lahko nosil v usta in tako vadil fino motoriko.
Malčku lahko ponudimo žlico, s katero naj sam skuša zajeti zdrob in z njo zadeti cilj - usta. Zdrob je primerna hrana za "vadbo", saj se dobro drži žlice.
Zdrobu lahko dodamo malo cimeta ali kakava, pri tem pa pazimo, da okus ne prevlada nad jagodami.



sreda, 29. julij 2015

Polentina obrnjenka z marelicami


 Spomnim se, da nama je z bratom mama Milka večkrat spekla zdrobov narastek. Brat ga je imel še pesebno rad. 
Včasih ga spečem tudi sama, kot pa že veste, ne zdržim dolgo pri osnovnem receptu. Odločila sem se, da zdrob nadomestim s polento in tako dobim bolj rumeno različico te jedi. Za zdravje sem se odločila dodati marelice. Ema jih nima preveč rada (jih ima, ampak v primerjavi z drugim sadjem pa niso njene najljubše), sploh če niso olupljene. Kadar jih pretlačim ali skuham, teh težav ni. Tako sem ugotovila, da se bodo najbolje zmehčale, če bodo spodaj. In nazadnje sem se odločila - ker je bil že itak ves recept obnjen na glavo - da bo ta sladica obrnjenka - dobesedno.

Recept sem objavila na OblizniPrste. Dober tek!


torek, 28. julij 2015

Igranje s pink ponk žogicami ali kako se včasih vse reši

Bojan je domov prinesel komplet za igranje namiznega tenisa. V njem je bilo 6 oranžnih žogic, ki so bile Emi takoj zelo všeč. Če je imela na voljo samo žogico, jo je skušala stlačiti v usta. Ponudila in pokazala sem ji še druge možnosti igranja z žogicami. Uporabili sva papirnat tulec, silikonski pekač za cakepopse, prazne plastične in kovinske posodice, prazno plastenko. Vse sem položila na preprogo v dnevni sobi in čakala, da Ema sama začne po svoje raziskovati ponujene predmete.




Žogice so ravno prav velike, da lepo sedejo v pekač za cakepopse. Rada jih je zlagala v posodice in stresala ven pa potem spet pospravljala noter.



Skupaj sva ugotovili celo, da lahko žogico za pink ponk spraviva v prazno 3-litrsko plastenko od soka, če uporabiva malo sile. Dobiti žogico ven pa ni bil tako enostavno. To je predstavljalo izziv tudi zame! Najprej se s tem niti nisem ubadala, saj Emi nikoli "ne težim", če počne kaj takega, kar ni ok, ampak to samo zaradi tega, ker se odraslim ne zdi ok, v bistvu pa ni nič takega. Kot npr. tole z žogico v plastenki. Mikalo me je, da bi ji jo vzela, ker pač žogic ne moreva dobiti ven in tako jih niti ne bova dajali noter in stvar bo rešena. No, pa sem ji pustila, ker ne bi bilo konec sveta, tudi če bi vse žogice končale v plastenki. Ponavadi stvari rešujem tako, da bi v tem primeru plastenko pač prerezala, spravila žogice ven, plastenko pa vrgla v smeti.
Naslednji dan je bila plastenka z žogico ena izmed stvari v Eminem kotičku. Med igro z drugimi rečmi me je zamikalo, da bi preverila, ali žogica res ne gre skozi lijak. In ne, ponoči se ni skrčila. Ema je medtem stresla lesene kocke, da so ležale po tleh. Ker vem, kako rada stvari daje v lončke in jih potem jemlje ven, sem ji ponudila plastenko, saj ima dovolj veliko odprtino, da gredo kocke z lahkoto vanjo. Seveda ji je bila moja ideja takoj všeč. V plastenki so se tako znašle žogica in tri lesene kocke. Ema je prijela plastenko in jo obrnila na glavo, ker že ve, da stvari potem padejo ven. Tokrat naloga ni bila tako enostavna. Pomagala sem ji in skupaj sva na glavo obrnjeno plastenko malo pretresli, da se je kmalu vsaj ena kocka postavila tako, da je lahko šla skozi luknjo. Med stresanjem se je naenkrat žogica ujela v lijak in zasedla odprtino. In takrat sem vedela, kaj morava narediti, da jo spraviva ven! Ker sta bili v plastenki še dve leseni kocki, ki sta bili težji od žogice, sta jo med nadzorovanim stresanjem porinile ven (ravno toliko, da sem jo lahko prijela). 

Se tudi vam kdaj nehote pokaže rešitev, ko se znajdete v navidezno brezizhodni situaciji, kar se tiče otroških lumparij? Ali raje poskrbite, da do njih sploh ne pride?

ponedeljek, 27. julij 2015

Osvežilna torta z nektarinami

Včeraj smo imeli piknik in pripravila sem tole tortico. Ema sicer ni preveč sladkosneda, ima raje kisel okus, a jo vseeno kdaj zamikajo sladkarije, če jih vidi na mizi. Moj namen ni preprečiti, da bi poskusila karkoli sladkega, se pa želim sladkorju v njeni prehrani izogniti v tolikšni meri, kot je pač možno.
Ne dajem v isti koš kupljenih, umetnih sladkarij, polnih e-jev, aditivov, konzervansov in podobnega ter doma, z ljubeznijo pripravljenih sladic. In tole torto sem ji dovolila jesti brez slabe vesti.



Čeprav še ni minilo tako veliko časa, odkar sem nazadnje uporabljala agar agar, sem že pozabila, kako sem pripravila tole tortico. Osvežila sem spomin in brez težav spekla novo, tokrat torto z nektarinami. Še dobro, da se mi ni zgodilo kaj takega kot pri nebeški jogurtovi tortici z ribezom in malinami, saj z biskvita, premazanega z nutelo, ne bi mogla odstraniti vroče in tekoče plasti nektarin! Trike, ki sem jih "pogruntala" takrat, sem zdaj spretno uporabila in k sreči je šlo vse kot po maslu. Še dobro, ker sem pekla zelo pozno zvečer in sem komaj še gledala in vedela, kaj delam. Na hitro sem pospravila kuhinjo in šla spat. Zjutraj se sploh nisem spomnila na torto, saj sem bila zaposlena z Emo, ki zadnje čase včasih noče na kahlico. Ko sem le prišla do kuhinje, sem se v trenutku spomnila na torto. S pričakovanjem in vznemirjenostjo sem odprla vrata hladilnika in bila je tam - taka, kot mora biti.



Dober tek, če se jo odločite pripraviti! ;)
Kaj sladkega pa vi ponudite svojim otrokom?

nedelja, 26. julij 2015

Medeni venec s poletnim sadjem


Prijateljica mi je spet podarila nekaj malin, ribeza, višenj ... Že dlje časa sem želela speči sladico, ki bo preprosta, naravna in čudovita. Pa še primerna za mojo Emo. In nastal je tale medeni venec s poletnim sadjem.



Priprava ni zapletena: pečen biskvit pustimo, da se ohladi, medtem pa gremo lahko na sprehod. Ko se vrnemo, zmešamo kremo, s katero nadevamo vrh venca. Na koncu le še dodamo sadeže, ki imajo dvojno vlogo: dopolnijo okus in služijo za dekoracijo. A ni to super?




Celoten recept sem napisala na spletni strani Oblizni prste.

Dober tek! ;)

Mlečni riž z banano in borovničevo marmelado

Nisem ljubiteljica mlečnega riža, zato priznam, da ga tudi Emi ne skuham pogosto. Včasih se le spomnim, da ga že dolgo ni jedla in takrat ji ga rada pripravim s sadjem. Imam še pol kozarčka lanske borovničeve marmelade, ki jo vsako leto skuha mama Milka, ko mami in ati nabereta borovnice. V mlečni riž sem dodala banano in malo borovničeve marmelade za dodaten slasten okus in osupljiv marmorni barvni vzorec, ki je nastal v kozarčku, kamor sem ji postregla jed (saj sva jo vzeli s seboj na sprehod), in se je sproti spreminjal.


Sestavine:
1/2 skodelice riža
1 ½ skodelice vode ali mleka*
1 banana
1 jedilna žlica borovničeve marmelade*

V kozico vlijemo vodo ali mleko in ko zavre, vanjo vsujemo splaknjen riž.
Znižamo temperaturo in občasno pomešamo.
Če smo riž kuhali v vodi, mu, ko je kuhan in malo ohlajen, dodamo materino ali adaptirano mleko.
Riž nadevamo v skledico.
Čez nadevamo z vilicami pretlačeno banano in borovničevo marmelado.

*Za dojenčke, ki še ne uživajo kravjega mleka, uporabimo materino ali adaptirano mleko. V tem primeru riž skuhamo na vodi in šele, ko je malo ohlajen, dodamo mleko, da se ohrani čim več koristnih snovi v njem.
*Uporabila sem borovničevo marmelado mame Milke. Če borovničeve marmelade nimamo, lahko pokuhamo žlico borovnic in ščepec sladkorja ali pa dodamo kar sveže borovnice. Lahko dodamo tudi drugo sadje ali marmelado.


sobota, 25. julij 2015

Korenčkova juha z rižem

Vsako leto sem se veselila, koliko korenja bom pridelala. Ko so semena začela poganjati, je vse skupaj zgledalo prav obetavno. Na koncu sem iz zemlje lahko potegnila le ogromno majhnih korenčkov.
Tašča je sicer omenjala neko "prepipavanje",  a nisem točno vedela, kaj to pomeni oz. nisem upala preveč korenčkov, ki so komaj začeli poganjati, preprosto kar izpuliti in vreči v graben. In tako je ona imela vsako leto res lepo bero zavidljivo velikega in lepega korenja, pred katerim se je moj lahko samo skril.
Letos sem se dobesedno prisilila, da sem res veliko korenčkov populila, torej prepipala, in vidim, da se je upoštevanje njenega nasveta obrestovalo. Iz prsti sem namreč že potegnila nekaj oranžnih lepotcev, ki so končali v odličnih kosilih. Eden izmed njih je bila tale juha.


Sestavine:
1 čajna žlička kokosove masti
1 čebula
1 strok česna
3 kosi korenja
2 kosa krompirja
1 pest riža
ščep majarona
ščep kopra
ščep sladke paprike

Krompir in korenje olupimo in narežemo na kocke oz. kolobarčke.
V posodi stopimo kokosovo mast in dodamo sesekljano čebulo. Med praženjem občasno premešamo.
Ko čebula postekleni, dodamo strt strok česna.
Pražimo par minutk in dodamo krompir in korenje.
Zalijemo s toliko vode, da je zelenjava pokrita, nato pa dolijemo še 1 dl vode.
Ko juha začne vreti, dodamo opran riž in začimbe.
Pokrito kuhamo 15 minut, poskusimo, če sta zelenjava in riž primerno mehka in odstavimo z ognja.
Nekaj zajemalk juhe damo v blender, pretlačimo in vlijemo nazaj v posodo z juho.
Ponudimo.
Za dojenčke, mlajše od 11 mesecev, juho pripravimo brez praženja: posodo pokrijemo in namesto praženja sestavine dušimo.
Juhice je dovolj vsaj še za mamico, če ne tudi atija.

Dober tek!

petek, 24. julij 2015

Preprosto glasbilo iz elastik


Ema se zelo rada igra s posodico elastik, v katero jih zlaga, pokrije, odkrije, da ven ali kar strese vse naenkrat ... Dobila sem idejo, da bi iz njih lahko hitro naredili nekakšno preprosto glasbilo. Našla sem plastično posodico in nanjo napela nekaj elastik. Pokazala sem ji, kako lahko brenka na novonastali glasbeni inštrument. Početje ji je bilo zanimivo - opazovala me je in poslušala mojo razlago in opisovanje, kaj delam. Poskusila tudi sama, a zvoka ni uspela izvabiti. Raje je nanj zlagala elastike, ki so ji padle tudi notri. Potem se jih je trudila dobiti ven. No, na koncu je le dojela, kako mora premikati te svoje male prstke, da bo dosegla, kar želi - da bo brenkalo oddajalo zvok.








četrtek, 23. julij 2015

Ema v kuhinji: pecivo z makom, lešniki in rožiči

Preden smo šli na morje, sem želela speči nekaj sladkega, kar bi lahko vzeli s seboj. To je pomenilo, da sladica ne sme biti ravno oblita s čokolado. Škoda. :)
Odločila sem se, da bom "vrgla skupaj" rožičevo pecivo, saj je kar hitro pripravljeno pa še na vročino ni občutljivo. Zadevo glede čokolade bi sproti reševali s koščkom peciva v eni in žlico Nutelle v drugi roki. :)
Ko sem skakala po kuhinji, se mi je pod nogami motala Ema. Samo še Zof je manjkal! Da bi jo zamotila, sem ji - tako kot to storim sem in tja kdaj - naredila malo prostora med posodami in drugimi kuhinjskimi pripomočki in ji začela razlagati, kaj počnem. Seveda jo je zanimalo in seveda je želela sodelovati. In sem ji pustila.


Izučilo me je že, da moram jajca ločiti preden pride zraven, saj je enkrat že pomočila roko vanje. :) Ko sem vklopila mešalnik in začela peniti jajca in sladkor, je pa itak samo gledala.


Potem je morala tudi ona pomagati. :)


Običajno se peke lotim ne da bi prej preverila, če imam vse sestavine. Redko mi česa zmanjka. Če mi, pač prilagodim recept in tako nastane nov.
To se je zgodilo tudi tokrat, saj sem imela rožičeve moke le še za vzorec. Spomnila sem se, da bi lahko združila rožičevo in makovo pecivo in se odločila, da bova z Emico pač namesto dela rožičev vsuli mak. In tako veselo začneva sipati mak v skodelico, ko ugotovim, da to sploh ni mak! Zagrabila sem vrečko mletih lešnikov! Ok, pa naj bodo še lešniki! :) No, potem sva le uspeli najti še mak in ga dodali. Tako sva na koncu namesto 1 skodelice rožičeve moke uporabili tretjino skodelice rožičev, tretjino lešnikov in tretjino maka.



Ema mi je pomagala mešati sestavine v skodelici. To rada počne tudi med igro, le da je tam nihče ne ovira, tukaj pa sem vseeno morala držati skodelico in paziti, da preveč sestavin ni pristalo na pultu in tleh.


Na sredi poti sva se odločili, da bova dali v pecivo še banano. Ema mi jo je pomagala pretlačiti.


Vsem je mešalnik stepel beljake v sneg. Večkrat sva preverili, da ne bi bili že preveč stepeni. Ko so bili ravno pravšnji, sva jih vmešali med ostalo maso. Emi sem pokazala, kako naj z žlico postrga sneg iz posode in šlo ji je kar dobro.



Vsa navdušena je pomagala mešati rjavkasto zmes.


Tako, in spekli sva pecivo z rožiči, lešniki in makom. Na morju smo se več dni po kosilu sladkali z njim. Z mami sva zraven res jedli kavni namaz, ki se je zelo dobro ujemal z okusom peciva. 
Ema mi tokrat v kuhinji ni pomagala ne prvič ne zadnjič. Prvič sva pekli pico, a v bližini ni bilo nikogar, ki bi naju lahko fotografiral. Ker pa tokrat gotovo ni bilo zadnjič, sem pripravila kar novo rubriko in jo poimenovala Ema v kuhinji. 

Objavljam še recept za najino prvo pecivo:
PECIVO Z MAKOM, LEŠNIKI IN ROŽIČI

Sestavine:
4 jajca
1 skodelica sladkorja
1/3 skodelice sončničnega olja
1 banana
1/2 skodelice bele moke
1/2 skodelice polnozrnate moke
1/3 skodelice mletega maka
1/3 skodelice mletih lešnikov
1/3 skodelice rožičeve moke
1/2 skodelice navadnega mleka
1/2 skodelice ovsenega mleka
1 zavitek pecilnega praška
 1 noževa konica cimeta

 Ločimo beljake in rumenjake. Iz beljakov stepemo sneg.
Rumenjake in sladkor spenimo, dodamo olje in obe vrsti mleka. Premešamo in dodamo pretlačeno banano.
V skodelico nasujemo in premešamo mak, lešnike in rožiče ter cimet. Vmešamo v maso.
Zmešamo še obe vrsti moke in pecilni prašek ter te sestavine počasi z metlico ročno vmešamo v zmes.
Na koncu previdno vmešamo še sneg.

Zmes vlijemo na pekač s teflonsko oblogo ali pa na dno položimo papir za peko v velikosti pekača. Spečemo do temne zlato rjave barve, za vsak slučaj pa naredimo še preizkus z zobotrebcem: ko menimo, da je pecivo pečeno, vanj (še v pečici) zapičimo zobotrebec. Če je, ko ga izvlečemo, čist, je pecivo res že pečeno.
Pustimo, da se malo ohladi, nato pa ga lahko prelijemo s poljubnim prelivom ali pa zraven ponudimo stepeno sladko smetano in kakšno sadje. 

Dober tek!
Deja in Ema

sreda, 22. julij 2015

Zdrob iz borovnic

Gozdovi so polni borovnic! Te očarljive male kroglice tako lepo obarvajo jedi. Iz navadnega pšeničnega zdroba nastane vabljiva vijolična poslastica, ki jo lahko vzamemo s seboj za malico na izletu ali sprehodu.


Sestavine:
1 jabolko
½ dl vode
3 žlice pšeničnega zdroba
1 žlica borovnic
½ banane

Jabolko narežemo na koščke in ga damo kuhat v vodo. Kuhamo 5 minut.
Borovnice pretlačimo z vilicami in jih dodamo k jabolku.
Vmešamo zdrob in zmanjšamo temperaturo. Stalno mešamo 3 minute, da se zdrob skuha.
Ko se malo ohladi, dodamo še pretlačeno banano.

Dober tek!

ponedeljek, 20. julij 2015

Koromačevi polpeti z ajdovo kašo s stročjim fižolom

Letos sem na vrtu prvič posadila koromač. V bližnji vrtnariji sem kupila sadike, jih vtaknila v zemljo, zalila, nekajkrat oplela in pridelala 12 velikih koromačev. In seveda so bili zreli za pobiranje vsi ob približno istem času. In kaj storiti z njimi? Nekaj sem jih podarila, iz drugih skoraj vsak dan skuham kaj za kosilo, kakšnega pa bi rada shranila za čez zimo. Ste mogoče že kdaj zamrznili koromač? Na kakšen način? In kako se je obneslo?

Tole pa je eno izmed naših kosil s koromačem.




KOROMAČEVI POLPETI Z AJDOVO KAŠO S STROČJIM FIŽOLOM (jesta mami in dojenček)

Sestavine:
1 skodelico ajdove kaše
25 stročjih fižolov
1 čajna žlička zeliščnega masla ali
1 čajna žlička masla, 1 strok česna in poljubne sveže začimbe (če jih nimamo, pa posušene)

1 koromač
1 čajna žlička masla
1/3 bučke
1 jajce
1 jedilna žlica drobtin
1 jedilna žlica moke
1 strok česna
1 vejica peteršilja (ali suh origano)
kokosova mast za cvrtje

- Ajdovo kašo damo kuhat v vrelo vodo.
- Stročji fižol operemo, odrežemo konce, ga narežemo na manjše koščke in damo kuhat v drugo posodo z vrelo vodo.
- Za polpete koromač očistimo, sesekljamo v sesekljalniku ali ročno narežemo na zelo tanke rezine.
- V posodo damo 1 čajno žličko masla in dodamo narezan koromač. Pokrijemo, dušimo 20 minut in vmes večkrat premešamo.
- Medtem naribamo bučko in jo damo v skledo.
- Primešamo jajce, moko, drobtine in strt strok česna ter sesekljan peteršilj ali suh origano.
- Dodamo še dušen koromač in vse skupaj premešamo v enotno zmes.
- V ponev damo kokosovo mast. Ko se stopi, vanjo z žlico polagamo zmes, iz katere oblikujemo polpetke.
- Pokrite pečemo 5 minut na zmerni temperaturi, nato jih obrnemo, pokrijemo in pečemo še 3 minute. - Pečene zlagamo na krožnik s papirnato brisačko, ki vpije odvečno maščobo.
- V drugo ponev damo žličko zeliščnega masla. Če ga nimamo, uporabimo navadno maslo, ki ga stopimo, dodamo strt strok česna in nasekljane sveže ali posušene začimbe.
- Ko zadiši, dodamo odcejen stročji fižol in ajdovo kašo.
- Ponudimo skupaj s pečenimi polpetki.

Dober tek! ;)