Emino najljubše opravilo je zlaganje manjših predmetov v in iz skodelic, skledic, posodic. Na te potem daje pokrovčke: gor in dol pa spet gor in spet dol.
Na kuhinjski polici imam majhno plastično posodico, v katerih hranim elastike. Posodica ima tudi pokrov z ročajem, ki omogoča dober oprijem, posodica pa se zapre tako, da pokrovček samo položiš nanjo. Zelo enostavno torej.
Elastike sem stresla v večjo plastično embalažo od sladoleda, to pa postavila v lavor. Dala sem ji še nekaj drugih posodic in pokrovčkov, med njimi tudi to oranžno posodico za elastike in zabava se je lahko začela.
Elastike je bilo treba pospraviti v posodice, razmetati po tleh, preizkusiti, kakšen material sploh to je ... Eno je poskusila raztegniti, a ne toliko, da bi en konec spustila in se frcnila po prstih.
Najbolj zabavno od vsega je zlagati elastike v majhne posodice in jih pokrivati s pokrovčki.
Kmalu zatem je kot vedno hotela v posodico zapreti mačje brikete, ki so postavljeni v kotu kuhinje. Tam sta dve kovinski skledici za hrano in plastična skledica za vodo. Ema hoče prav vsak dan brikete prelagati iz ene skledice v drugo in potem še v vodo. Pri tem z nogo brcne posodico za vodo in nekaj vode polije. Brikete je že tudi poskusila.
Vedno znova in znova ji povem, da tega ne dovolim, da je to od mucija in jo dam stran ter skušam zamotiti z drugo aktivnostjo. Včasih mi uspe, ponavadi pa poskuša takoj iti nazaj. Da bi potešila željo po prelaganju drobnih predmetov iz ene v drugo posodico, sem ji ponudila igro s fižolčki, ki ni zadostila tej želji.
Kako pa se vi spopadate s situacijami, ko malček počne nekaj, kar mu ne dovolite? In predvsem kako dosežete, da tega ne poskuša ponavljati kar naprej?
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Ti je všeč moj blog ali imaš kakšen predlog? Prosim, piši mi ;)
Do you like my posts or you have a suggestion? Please, write to me ;)