Prikaz objav z oznako grafika. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako grafika. Pokaži vse objave

sreda, 4. januar 2017

2016: top 16 aktivnosti z Emo

Konec leta opravim nekakšno inventuro bloga in se ozrem na pretekle objave. Letos sem to naredila že četrtič. Tukaj so povezave do seznamov preteklih let:

Na seznam uvrstim tiste objave, ki so se mene najbolj dotaknile. Dobro, da je vsako leto številka na koledarju in število objav na seznamu višje, saj vedno kolebam, katerih 13, 14, 15, 16 ... objav naj izpostavim. Zajeti skušam različna področja najinega ustvarjanja in ker je objav s teh področij res veliko, vas vsekakor vabim, da uporabite iskalnik na desni strani bloga ali pa seznam let in mesecev, ki se prav tako nahaja ob strani desno. Kliknete lahko na posamezno leto ali mesec in pokazale se vam bodo vse objave, ki so bile objavljene v tistem obdobju. Lahko pa kliknete na puščico ob letu ali mesecu in odpre se vam seznam objav. Preberete naslove in kliknete na tistega, ki vam pade v oči. ;)

Kot sem rekla, pa sem tudi letos pripravila seznam top 16 aktivnosti z Emo, ki pokrivajo različna likovna področja in Emino starost, od 20 do 31 mesecev starosti, torej od dobrega leta in pol do dveh let in pol. V okvirčku si lahko pogledate, katera objava vas najbolj zanima in spodaj na seznamu pri določeni številki kliknete kar na naslov. Pri vsaki objavi izberem tudi oznake, ki povzemajo vsebino posamezne objave. Če vas zanimajo podobne objave, lahko sledite tem oznakam (tako da kliknete na izbrano oznako in pokažejo se vam še ostale objave, označene z isto oznako). Oznake se nahajajo pod objavo spodaj v svetlo sivem okvirčku.

 Tako, in kakšna je ugotovitev za leto 2016?
Mislim, da lahko rečem, da sva bili kar ustvarjalni, da sva pokrili bolj ali manj vse praznike, se o njih pogovarjali in jih prilagajali po svoje. Ugotavljam tudi, da sem vedno bolj vesela, da pišem blog, saj tako beležim dogajanje pri nas doma, Emin razvoj, napredek, veselje ob ustvarjanju, izdelke ... Te tudi shranjujem, a vseh enostavnem ne morem in tako živijo na blogu, kjer bom čez leta lahko obnovila spomine na potek dela, kar bi zagotovo pozabila. Vem tudi, da objave berejo sorodniki, s katerimi se ne vidimo pogosto in takole lahko spremljajo najine dogodivščine (pozdrav v Maribor! :)). 

Veselim se tudi, da bo nekoč Ema lahko prebrala, kaj vse sva počeli. Prepričana sem, da ji bo zanimivo, saj je tudi meni ful zanimivo gledati stare posnetke na videokasetah, ko sva bila z bratom majhna. Ema že zdaj rada gleda svoje fotografije in filmčke, kaj šele bo! :) Teh imamo res ogromno in moram reči, da za zdaj še dokaj dobro obvladujem ocean datotek, ki se z vsakim mesecem veča in veča. Dela s tem je kar nekaj, če se ne želiš izgubiti v njem, a se vsekakor splača. Zavedam se, da bo šla en, dva, tri v šolo in potem bo odrasla in nikoli več ne bo moja mala pikica. Vsako obdobje ima in bo imelo svoje lepote in posebnosti, zato jih želim ovekovečiti, dokumentirati, zabeležiti, ohraniti, vtisniti v spomin in jih obdržati. In blog je kot naročen za to. Če pa zraven ob prebiranju poleg sorodnikov in prijateljev, ki naju spremljajo, dobi kakšna mamica kakšno idejo za preživljanje časa s svojim otročkom, pa še toliko bolje. ;)

Hvala vsem, ki spremljate moje objave, lepo vas pozdravljam in vam želim super leto 2017!


četrtek, 27. oktober 2016

Odtisi jesenskih listov


Na sprehodu na deževno jesensko popoldne, ko si je za nekaj časa dež vzel premor, smo skočili ven. Obuli smo škornje, da se nam ne bi bilo treba izogibati luž, se toplo oblekli in se podali na lov za iskanjem zanimivih drevesnih listov. Ob tem smo se pogovarjali tudi, kakšne barve jeseni postanejo listi, ki so najprej zeleni, kateri je največji, kar smo jih videli, kako se imenujejo drevesa in njihovi plodovi.


Nekaj listov smo prinesli domov in jih razporedili po mizi. Primerjali smo jih po velikosti in barvah.


Odločili smo se, da naredimo odtise listov. Te aktivnosti sem se prav veselila, saj je z Emo še nisva počeli, pa se mi zdi tako nekako "must", spominja me na otroštvo in mislim, da to mora poskusiti vsak otrok. Spet sva pripravili umetniško haljico, ki sva jo sprva nosili s seboj, ko sva šli na obisk k mojim staršem, zdaj imava pa eno tam in drugo doma. Pa vse pripomočke tudi. :) V Tediju sem kupila akrilne barve in blok risalnih listov. Zaščitila sem površino, to pa bolj zato, da se Ema navadi, kako si pripravimo delovni kotiček, ki je lahko tudi jedilna miza, če jo ustrezno pripravimo za delo oz. ustvarjanje. Sicer pa so te akrilne barve bolj slabe kvalitete in se jih da odstraniti s površine, kar z dobrimi akrili ni tako lahko narediti.


Lotili sva se nanašanja barve na liste in vsakega posebej odtisnili na papir. Kako je padla notri! Čisto je bila navdušena nad tem, kar je nastalo. Res je lepo gledati, kako je otrok iskreno navdušen nad takimi malenkostmi, ki so mu neznane, odrasli pa v njih ne vidimo nič posebnega.








Nastali so taki izdelki:



petek, 12. februar 2016

Odtisi in sledi



Že nekaj časa pripravljam tole objavo, saj sva z Emo že večkrat opazovali in občudovali ter ustvarjali odtise - vse mogoče: na snegu, z mokrimi čevlji na suhem asfaltu, v plastelin, s čopičem, pomočenim v barvo, na papir, s pobarvano roko na papir ...
Pred kratkim sem ji predstavila dve likovni tehniki s področja grafike, kamor tudi sodijo odtisi - monotipijo in tisk s pečatniki.

Sicer pa sva, ko je bilo vsaj par centimetrov snega, na cesti pred hišo opazovali odtise avtomobilskih gum, mačjih tačk in naših čevljev.







V snegu sva tako iskali sledi naših muckov, ki naju takole spremljata tudi na sprehodu.

Doma sem ji ponudila pripomočke, s katerimi je lahko ustvarila še drugačne odtise:
- plastičen konjiček,
- tempera barva (črna),
- velik list belega papirja,
- čopič,
(+ umetniška haljica).


Ema je čopič pomočila v barvo in konjičku namazala kopita.



Ko je konjiček hodil po papirju, je za seboj puščal vidne sledi.


To je le nekaj utrinkov, kmalu pa objavim še druge načine ustvarjanja odtisov, saj pripravljam prav na to temo že novo objavo, ki bo hkrati povezana še z enim bližajočim se praznikom. Veste katerim? <3 ;)

četrtek, 21. januar 2016

Grafika za malčke: tisk s pečatniki


 Grafika je bilo pravzaprav prvo likovno področje, ki ga je Ema v svojem življenju spoznala, čeprav se tega ne bo spomnila: kot dojenčici sva ji z možem odtisnila stopala in dlani. To sva ponovila, ko je bila stara 9 mesecev in sva iz odtisa dlani izdelali čestitko za materinski dan

odtisi moje in Emine dlani za izdelavo čestitke za materinski dan

 Tudi med spoznavanjem slikanja s prstnimi barvami so spontano nastajali odtisi. Seveda pa je sama kmalu po začetku uvajanja goste hrane ugotovila, da se hrana prime tudi na roke, ki postanejo likovni pripomoček - nadomestek čopiča. :)

prve sledi

Za koledar z Eminimi likovnimi izdelki pa sva se lotili tudi TISKA S PEČATNIKI.

Uporabili sva:
- krompir,
- trši barvni papir,
- prstne in tempera barve,
- krožniček in čopič,
- nož.

Postopek za tisk s pečatniki:
1. Emo sem oblekla v umetniško haljico, ki je ščitila oblačila.
2. Na krožniček sem stisnila nekaj barve in jo s čopičem razmazala.
3. Z nožem sem krompir razrezala na kose, ki jih je Ema lahko držala v roki. Z obliko dela, ki se je odtisnil, se nisem posebej ukvarjala. Važno mi je bilo, da ga je lahko udobno držala v roki.



Ugotovili smo, da je košček krompirja držala enako kot čopič. Čeprav sva ji z možem (ja, brez njegove pomoči bi težko zmogla vse asistiranje sama ali pa vsaj ne bi nastala nobena fotografija :)) pokazala, kako naj uporablja pečatnik, so nastala likovna dela kot na spodnji fotografiji. Bi rekli, da gre za tisk s pečatniki?


Verjetno ga ne bi prepoznali, a kljub temu mislim, da ima hčerka eno izkušjo več. Drugič ji bom ponudila mehkejši material, ki ga bo pomočila v barvo in tako lažje odtisnila. Bom poročala. ;)

sreda, 13. januar 2016

DIY novoletno darilo za stare starše: koledar z Eminimi likovnimi izdelki

Kar na lepem je leto spet naokoli in čas je tudi za darila. Za ljudi, ki jih ne poznam dobro, pričakuje pa se, da jim nekaj dam za darilo, mi je včasih res neprijetno izbirati darila. Z darilom namreč želim prejemnika razveseliti, in to iskreno. Menim, da je v breme tistemu, ki darilo podari in tistemu, ki ga prejme, če je darilo krneki - le zato, da je. V takem primeru sem bolj vesela preproste pozornosti, kot je res iskreno voščilo, vrtnica ali šopek travniških rožic, vedno pa se razveselim tudi 100 g Milke. Ne, kava pri meni ne vžge. :)

Čez leto si včasih zapišem, če je kdo od tistih, ki so na moji listi obdarjencev za novo leto, omenil, da si nečesa želi, sicer se v prednovoletni panični gonji za darili ne bi spomnila, kaj mi je slučajno omenil pol leta nazaj. Tako vsaj vem, da mu bom podarila nekaj, česar se bo res razveselil (no, priporočljivo je preveriti, če si do takrat tistega ni kupil že kar sam :)), pa še meni je s tem olajšano delo iskanja pravega darila. 

Lani sem se odločila, da starim staršem poklonim koledar, ki bo vseboval Emine likovne izdelke.
V takem darilu vidim več plusov:
- otrok sodeluje pri izdelavi,
- darilo je unikatno in posebno,
- darilo je res izbrano in namenjeno prav tistemu, ki ga dobi,
- darilo je preprosto za izdelavo in poceni,
- ubije dve muhi na en mah: med igranje z otrokom istočasno nastaja darilo - tako prihranimo čas, ki bi ga porabili, če bi se želeli posebej igrati z otrokom in nato "letati" po trgovinah za darilom.

V koledar sem želela vključiti čim več različnih Eminih likovnih izdelkov. Omejeni sva bili z velikostjo koledarja in njegovo dvodimenzionalnostjo. Tako sem se osredotočila na slikanje, risanje in grafiko ter kombinirane tehnike. Želela sem, da Ema preizkusi čim več različnih tehnik in tako odkriva možnosti likovnega ustvarjanja. 

koledar z likovnimi izdelki: odtis dlani, risanje s flomastri, risanje z barvicami, slikanje s prsti

monotipija

risanje s flomastri

slikanje s prsti, tisk s pečatniki in slikanje s čopičem

risanje s svetlim risalom na temno podlago, risanje s svinčnikom

risanje s flomastri, risanje s svetlim risalom na temno podlago

tisk s pečatniki, lepljenka
 Vsak koledar je postal zakladnica enajstih likovnih izdelkov moje hčerke, ki šele vstopa v svet ustvarjanja, se uči, ga odkriva in spoznava. Zanimivo mi je bilo opazovati, kako se je odzvala na nov material (npr. tisk s krompirjem, pri katerem pečatnika ni znala pravilno uporabljati, ampak je z njim slikala kot s čopičem), kako se je trudila nanesti lepilo na papir, a ji ni najbolje uspevalo, kako je zatopljeno vihtela čopič in znova odkrivala, kakšen občutek je barva na koži.
Kot dvanajsti izdelek koledarja za stare starše je bila fotografija, na kateri je Ema skupaj z njimi.
Nastalo je pet unikatnih koledarjev. Zavila sem jih v rdeče-zeleni barvni kombinaciji, ki me je pretekli božič čisto navdušila.