Na sprehodu na deževno jesensko popoldne, ko si je za nekaj časa dež vzel premor, smo skočili ven. Obuli smo škornje, da se nam ne bi bilo treba izogibati luž, se toplo oblekli in se podali na lov za iskanjem zanimivih drevesnih listov. Ob tem smo se pogovarjali tudi, kakšne barve jeseni postanejo listi, ki so najprej zeleni, kateri je največji, kar smo jih videli, kako se imenujejo drevesa in njihovi plodovi.
Nekaj listov smo prinesli domov in jih razporedili po mizi. Primerjali smo jih po velikosti in barvah.
Odločili smo se, da naredimo odtise listov. Te aktivnosti sem se prav veselila, saj je z Emo še nisva počeli, pa se mi zdi tako nekako "must", spominja me na otroštvo in mislim, da to mora poskusiti vsak otrok. Spet sva pripravili umetniško haljico, ki sva jo sprva nosili s seboj, ko sva šli na obisk k mojim staršem, zdaj imava pa eno tam in drugo doma. Pa vse pripomočke tudi. :) V Tediju sem kupila akrilne barve in blok risalnih listov. Zaščitila sem površino, to pa bolj zato, da se Ema navadi, kako si pripravimo delovni kotiček, ki je lahko tudi jedilna miza, če jo ustrezno pripravimo za delo oz. ustvarjanje. Sicer pa so te akrilne barve bolj slabe kvalitete in se jih da odstraniti s površine, kar z dobrimi akrili ni tako lahko narediti.
Lotili sva se nanašanja barve na liste in vsakega posebej odtisnili na papir. Kako je padla notri! Čisto je bila navdušena nad tem, kar je nastalo. Res je lepo gledati, kako je otrok iskreno navdušen nad takimi malenkostmi, ki so mu neznane, odrasli pa v njih ne vidimo nič posebnega.
Nastali so taki izdelki:
ja zelo
OdgovoriIzbriši