Morsko slikanje z vodenkami in akvareli

Naj vas te mrzle dni malo popeljem na morje, kjer smo bili sicer že avgusta, a ob ogledu fotografij sploh nimam občutka, da sta od takrat minila že 2 meseca.

Poleg vse prtljage sem s seboj vzela kar nekaj igrač in pripomočkov, saj - odkar imamo našo damico - dopust ni več dopust v pravem pomenu besede, ampak se odkrivanje, raziskovanje, igranje in ustvarjanje z nami odpravijo na oddih in nam delajo družbo na plaži, na sprehodu, v vodi, v apartmaju. Med drugimi pripomočki so bili tako obvezno barve, čopiči, papirji, knjigice, voščenke in plastične lopatke, grabljice, kanglica in modelčki različnih oblik.

Od vseh pripomočkov so ji bile najbolj všeč barve. Ema že itak rada ustvarja z barvami, tokrat pa je bilo spet nekaj novega, ker je od zadnje poslikave kamnov minilo že dolgo časa in je ona nanjo verjetno celo pozabila. Na plaži smo poiskali malo večje kamne, sedla je na rob brisače, škatlico z barvami sem ji položila k nogam, vodo za redčenje barv in pranje čopiča pa sem ji nalila kar v kanglico ali modelček. Ker smo imeli obilico vode tik pred sabo, smo uporabili kar morsko - zelo priročno. :)

Točno tale kompletek akvarelnih barv mi je ostal še s faksa, ko smo morali nakupiti vse mogoče slikarske pripomočke in materiale, da smo pač preizkusili čimveč možnosti. Akvarelna tehnika me je sicer očarala, saj nekateri ustvarjajo neverjetne umetnine, a me nikoli ni potegnila. Zgleda tudi povsem preprosta, a to nikakor ni res. Vnaprej je treba predvideti, katere površine bodo bele, kar je meni predstavljalo težavo, ko nisem mogla na koncu pač temnejših ploskev prekriti s svetlejšo barvo. Ema se pri ustvarjanju seveda ni ubadala s takimi stvarmi - preprosto se je prepustila navdihu, ki jo je več kot očitno prevzel, ko sem ji pokazala tisto majhno škatlico dvanajstih majhnih ploščic akvarelnih barv in sestavljivi čopič, ki je prišel v kompletu.

Ponavadi ji za slikanje ponudim akrilne barve, ki jih imam pač sama največ na zalogi, sicer bi nabavila tempera ali prstne barve, in akrilne so že same po sebi dovolj tekoče in ravno prav mazljive za slikanje, akvarelne pa so v trdni obliki in potrebujejo veliko vode. Ema je je uporabila manj, kot bi bilo najbolje, saj ji je to manj poznano, prav tako pa ji je bila všeč intenzivnost močnih odtenkov.

Kmalu je večji kamni sploh niso več zanimali in vsi drobni kamenčki okoli nje so bili pobarvani - vsak dan z drugo barvo, saj si je vsak dan izbrala eno in večinoma cel dan uporabljala le tisto. :)

S seboj sem imela tudi kompletek 10 Muflonovih osnov za razglednice iz papirja za akvarele, ki sem ga pred nekaj leti verjetno kupila v trgovini Art. Na plaži so tako nastale unikatne razglednice, ki so bile naši umetnici v tako veselje, da sem morala zimprovizirati nekaj dodatnih. K sreči sem imela s seboj nekaj tršega papirja, ki sem ga zrezala na velikost razglednic in na eno stran narisala črte za ime, priimek in naslov naslovnika.

 

 Po nekaj dneh in nešteto poslikanih kamnih smo prešli tudi na bodypainting. :) Mala dama si je - in nam je seveda - nalakirala nohte na rokah in nogah. :) Naj bo, ko smo že ravno na morju, hehe. Za to je uporabila vodene barvice, saj smo mislili, da jih bomo z lahkoto sprali s kože. No, pa sploh ni bilo tako enostavno. Kopanje v morju ni zadoščalo, tudi milo ni bilo povsem učinkovito. Nismo se preveč sekirali, če smo naslednji dan v kopalkah zgledali vsi marogasti - v nekaj dneh ni bilo ne duha ne sluha o naši umetnosti. :)