Emino prvo izrezovanje buč

Ker je letos buče sklestila toča, so nekatere zgnile, druge pa so poškodovane in verjetno ne bi zdržale do Halloweena, zato sem se odločila, da je čisto vseeno, če eno bučo zreževa pred uradnim datumom čarovnic in buč in se pač imava fajn zdaj ali pa čez 14 dni. A ni res? :)

Najprej sva se lotili čiščenja buče, ker je bila vsa od zemlje. Postavila sem jo kar v pomivalno korito, Emi pristavila stol, da je bila dovolj velika in je bučo zlahka dosegla, nato pa odprla pipo in ji dala v roke gobico za pomivanje posode. Bolj zasušene kose prsti sem odstranila jaz, ostalo sem prepustila Emi.

Bučo sva obrisali s krpo, na tla v kuhinji pa sem pogrnila staro rjuho. Na sredino sem položila bučo, poleg pa lavor. Pripravila sem še nož in žlico in Emo oblekla v umetniško haljico, ki je bila tokrat kar slinček iz Ikee, ki ga uporablja pri hranjenju in bo tokrat čisto dovolj, da po tavečjem zaščiti oblačila. Kadar ustvarjava z barvami, jo v celoti oblečem v oblačila, ki jih ni škoda in so ji nekoliko prevelika, da se z lahkoto oblečejo čez oblačila, ki jih ima že na sebi.

No, najprej sem odrezala pokrov in že to je bilo za Emo zelo zanimivo. Komaj je čakala, da z rezom pridem na izhodiščno točko, saj bi najraje že prej dvignila pokrov in pokukala v notranjost buče. Morala sem paziti, da je bila dovolj oddaljena, da ni pod nož zašel kakšen prst. Tega postopka seveda nisem uspela fotografirati (varnost je le bolj pomembna od nazornosti :)).

Potem sva pokukali v bučo in ugotavljali, kaj je notri. Z roko sem segla vanjo in ven potegnila nekaj mesa in bučnic. Spodbujala sem jo, naj to stori še ona, a ji ni bilo preveč prijetno, zato sem ji dala žlico, s katero pa delo ni bilo tako enostavno. Ta buča je imela res veliko laskov, ki so bili precej močno pritrjeni, zato sem se še jaz morala potruditi. V spominu sem imela, da gre to čisto enostavno ven. Kakorkoli, vsebino sva spraskali ven in jo dali v lavor. Potem pa sva se lotili še izločanja bučnih semen.

Emi je bilo zanimivo mešati sluzasto oranžno zmes.

Semena sva s prsti ločevali od niti, jih z žlico zajemati in prestavljali v skledico.

Ema se je te aktivnosti dokaj hitro naveličala, zato sem večino bučnic v skledico prestavila sama. Kasneje sva se lotili še izrezovanja buče, česar sem se najbolj veselila, da pokažem Emi. Buča je bila zelo trda, zato rezanje ni šlo tako gladko. Ves čas se mi je s prsti motala naokoli in enkrat jih je približala nevarno blizu. Tako sva stvar raje zaključili, kot da bi se končalo tragično. Bučo sem izrezala sama, ko sva obe malo pozabili na dogodek in je bilo zunaj že temno, pa sem jo povabila, naj pride pogledat najino bučo. Skupaj sva gledali, kje ima oči in usta pa dva zoba. Vanjo sva vstavili čajno svečko, jo prižgali, pokrili in ugasnili luč. Takrat se je pa stisnila k meni, tale moja korajža! :) Buče so očitno res strašne, pa čeprav sem mislila, da sem izrezala prijazno bučo. :) Potem sva jo raje opazovali ob svetlobi in jo nazadnje postavili na balkon, od koder je ona kukala k nama v dnevno sobo.