Umetnica narava: ivje

Te dni so okoliški hribi pobeljeni - pa ne od snega, ampak ivja. Tako je mrzlo, večinoma le malo nad ničlo ali celo sploh ne tudi čez dan, da se pokrajina in vsak delček nje odene v bel plašč. 

Pred nekaj tedni sem se zbudila v povsem belo jutro - ivje je segalo vse do nižin. Pogled je bil veličasten, a vseeno že poznan prizor. Že skozi okno sva s hčerko opazovali, kako je mrzlo zunaj in se pogovarjali, da se temu pojavu reče ivje, pravo lepoto pa sem spoznala, ko sva se odpravili od hiše do avta. Ob poti namreč raste par sadnih dreves, tako da sva lahko veje videli čisto od blizu. In kar je bilo na njih, me je prevzelo! Na njih so bile prave ledene špice! Ko sva se jih dotaknili s prstom, so se stopile, kar izginjale so pred najinimi očmi. Bilo jih je vse polno in očarana sem hčerki začela govoriti, kam vse naj še pogleda, da bo ja videla to lepoto narave, saj sem vedela, da se tak pojav ne zgodi ravno vsak dan. Spomnim se, da sem bila enkrat že tako navdušena nad stvaritvami narave. Samo sekundo, da poiščem objavo, ker jo moram še enkrat pokazati! Pravzaprav sta kar dve: ta in ta. :)

No, želela sem povedati, da seveda nisem mogla ne fotografirati! :) Ko sem hčerko oddala v vrtec, sem šibala po fotoaparat, da ne bi slučajno česa zamudila, saj se lahko vreme hitro spremeni. Vse me je počakalo, saj se sonce ni prikazalo še kar nekaj časa. Kar brez rokavic in v nekoliko neprimerni obutvi sem šla fotografirat veje sadnih dreves, ki sva jih prej opazovali, potem pa so me prav poklicala še drevesa pod hišo in tista naprej ob poti in tako dalje in hitro je minila kakšna ura. Čeprav me je že res zeblo, mi ni žal niti trenutka, saj že kmalu ni bilo več enako, potem pa ne duha ne sluha o tej čudoviti naravni dekoraciji.

Med hojo, ko sem imela mir, tišino in okolico le zase, sem razmišljala, kako se mi v teh prazičnih dneh trudimo okrasiti naše domove in uporabljamo vse sorte pripomočke in materiale, da bi nam čim bolje uspelo. Narava pa nima nič, nobenih škarij, blaga, papirja, lepila, pa ustvari take čudeže! Počutila sem se tako majhno in nemočno v primerjavi z vsemogočno naravo. 

O dekoraciji sem verjetno razmišljala tudi zato, ker je to pač moje delo in o tem tako ali drugače razmišljam ves čas, saj sem stilistka unikatnih porok. Prav točno to ivje je bilo tudi povod za mojo prvo objavo na blogu Idejka, kar sta tudi moje ustvarjalno ime in znamka, ko kar nisem vedela, o čem naj napišem ravno prvo objavo, potem pa mi je pomagala narava. :) Če ste bodoča nevesta, ali samo razmišljate, da bi se nekoč poročili, ali pa če poznate kakšno, ki bo postala soproga, vas vabim, da si blog Idejka tudi preberete ali pa ga pošljete bodoči nevesti. ;)

Zdaj pa bi vam čisto zares rada pokazala, kaj sem fotografirala in zanima me, če bo tudi vas prevzelo tako, kot je mene. :)

 

No, a ni čudovito?