Kako se pripravljamo na pusta

Priprave na pusta so v polnem teku. Sicer ne bom sešila 10 kostumov, se pa z Emo pogovarjava o tem, kaj pust sploh je in kaj bomo za pusta. Tega še ne izdam, naj pa povem, da bomo živali, saj je Ema nad njimi navdušena. Druga njena ljubezen so pripovedovanja o gradovih, kraljih in vitezih (ja, še vedno :)), tretja pa je Mojca Pokrajculja. 

Pred leti sem izdelala kostum za vikinga, ki bi ga lahko spremenili v viteza - če ga ne bi že vrgla stran. Res je bil že malo bogi in valjal se mi je pod sedežno in mi bil v napoto in v nekem trenutku "zdaj je pa dost, zdaj je pa res treba začet metat stran" sem ga vrgla v peč. Ja. Danes mi je žal. :/

Kraljici torej ne bova, bi bila pa zelo vesela, če bi bili liki iz Mojce Pokrajculje. Na internetu sva namreč odkrili posnetek predstave, kar mi je bilo zelo všeč, saj ne vidim rada, da otrok dolgo sedi pred ekranom in strmi v za moje pojme butaste risanke ali videe pesmi. Predstave ima pa tudi sicer, v živo rada in tako se mi je posnetek zdel res fajn. Najdete ga tule, meni je zgodbica itak luštna, tukaj je tudi lepo prikazana, lepo stopnjujejo napetost, popestrijo pa vse skupaj še s simpatično pesmico. Tako da sem res vesela, da sva našli tole, čisto slučajno. 

In če bi bila Ema Mojca Pokrajculja, bi nama mama posodila rdeč piskrček z belimi pikami, ostali pa bi bili živali - lahko bi nas bilo več, lahko manj pa bi bilo še vseeno kul. 

Ampak tudi to ne bomo, vsaj mislim, da je ne bom prepričala, pa tudi časa za nabavo mask ni več veliko.

Med pripravami na pust si je moj mož zaželel pico in to sem združila v takega klovnčka: 

recept najdete tukaj

Pri pripravi in mesenju testa in pripravi sestavin za nadev pice mi je pomagala Ema, potem pa sem jo dokončala sama, saj sem precej razmišljala, kaj naj uporabim za določen del klovnovega obraza. Žal pri roki nisem imela kakšne sveže paprike ali paradižnika, saj se iskreno povedano v tem letnem času izogibamo kupljene sveže zelenjave, k sreči pa imamo še nekaj lanske domače letine v zamrzovalniku, a ni več v primerni obliki, da bi jo uporabila na tej pici.

Potem sva izdelali še dekoracijo za dnevno sobo - naredili sva preprosto pisano papirnato verigo. Ema je to videla prvič in seveda ji je bilo všeč. Nekaj časa je pomagala nanašati lepilo, potem pa se je raje igrala tako, da je razvrščala lističe po barvah in jih tako spontano ponavljala in utrjevala znanje. Namenoma sem izbrala papir živih barv, saj je tudi pust tak, obenem pa jih Ema dobro pozna. Veriga je prav lepo popestrila našo dnevno sobo. Eno krajšo verigo sva izdelali še za Eminega prijatelja, ki se je je zelo razveselil.

Kaj boste pa vi za pusta? :)