Brownie torta za mamo

Mama je septembra praznovala 83. rojstni dan in želela sem ji speči torto, ki ne bi bila časovno zamudna, a kljub temu okusna. Kot nalašč sem se nekaj dni pred tem pogovarjala s sošolko s faksa, ki praznuje dva dni pred mamo in je bila navdušena nad tole tortico, za katero sem se nazadnje odločila tudi jaz. Tako da hvala, Sandra, in vse najboljše, mama Milka!

Delala sem po temle receptu, ki pa sem ga kot po navadi malo prilagodila:
200 g masla
3 jajca
180 g sladkorja
250 g čokolade (pol temne, pol mlečne)
110 g moke (pol bele, pol ponozrnate)
ščepec soli
ščepec pecilnega praška
1 vanilijev sladkor.

Nad paro sem stopila čokolado in maslo in zmes nekoliko ohladila. V drugi posodi sem zmešala jajca in obe vrsti sladkorja, penasti mešanici pa sem počasi dodala še čokoladno zmes. Nato sem primešala mešanico suhih sestavin in zmes prelila v model za torto, ki sem ga prej namastila z maslom in posula z malo moke (to sem naredila le na dnu pekača). Tortico sem pekla 35 minut na približno 170 °C. Na vrhu je prav mamljivo razpokala!

Torto sem servirala na pladenj. Okrasila sem jo le z žlico stepene sladke smetane in narezano čokolado. Poleg sem ponudila breskov sladoled, smetano in čokoladni ganaš. Želela sem, da si vsak odreže svoj kos, po želji vzame sladoled in smetano, nato pa uživa ob pogledu na čokoladno lavo, ki v ustih mami brbončice ob stiku hladnega s toplim. Njaaaami!
 

Domače igrače: otipna vrečka

 Še ena preprosta, hitro izdelana igrača za dojenčke. Potrebujemo le dve stvari, ki jih ni težko dobiti - vrečko za živila ima vsaka kuhinja (lahko uporabimo tudi nakupovalno, ki jo malo odrežemo, če je prevelika), lesene perle pa najdemo v trgovinah z materialom za ustvarjanje. Namesto perl lahko uporabimo tudi kaj drugega, če le nima ostrih, grobih delov.

Domače igrače: plastenka s slišnim in neslišnim polnilom

Izdelava domačih igrač je pogosto preprosta in hitra. Veliko idej sem našla v knjigi Igrajmo se z otrokom avtorice Anne Pulkkinen (MK, 2008). Emi sem izdelala dve igrači - eno predvsem za opazovanje, drugo predvsem za poslušanje.

Preprosti pisani cakepopsi

Cakepopsi so postali stalnica v moji kuhinji. Pogosto se za posebne priložnosti lotim posebno oblikovanih, zato je bilo prav dobrodošlo in zabavno po dolgem času narediti bolj preproste, a vesele, pisane popse. Ema je še premajhna, da bi mi pri tem pomagala, je pa ravno toliko stara, da je tudi priprava preprostejših sladic časovno in logistično vprašljiv podvig. Veselim se, da jih bom pripravila za njeno praznovanje, še bolj pa, da bova skupaj kuhali in pekli, kot sem jaz vedno pomagala stari mami in lahko za "svojo" sladico porabila ostanke testa.

Domače igrače: črnobel mobile za dojenčke

Moji dojenčici sem izdelala mobile. Kot sem že opisala pri karticah s črrnobelimi vzorci, novorojenčki dobro vidijo močne kontraste, zato sem izbrala črno in beli barvo.
Izdelava ni bila zapletena:

Na podlago iz tršega belega papirja sem prilepila koščke črnega, posamezne dele vzorca pa sem dorisala s flomastrom.

Na robovih in vogalih sem naredila luknjice.

Iz papirja sem izrezala črne in bele krogce in jih sešila v različno dolge verige,

ki sem jih zavezala na osnovno vzorčasto ploščico.

Mobile nam je zelo prav prišel tudi med vožnjo na morje. Obesila sem ga na naslonjalo sedeža, da ga je naša mala raziskovalka lahko opazovala iz svoje lupinice.

Domače igrače: črno-beli vzorci za dojenčke

Pred letom dni sem bila na področju dojenčkov popolnoma nevedna. Ko se je na paličici pokazal plusek, sem začela brskati po internetu in prebirati knjige na temo nosečnosti in novorojenčkov. Med drugim sem izvedela tudi, da novorojenčki na začetku ne vidijo razločno. Podobe razločijo na razdalji  približno 25 cm, postopno dlje. Prav tako naj ne bi (dobro) videli barv, ampak ločijo svetlo od temnega - večji ko je kontrast, bolje vidijo. Največji kontrast je med črno in belo barvo, zato se jim črnobeli vzorci zdijo zanimivi, saj jih dobro vidijo. Seveda posamezni deli vzorcev ne smejo biti premajhni, saj novorojenčki vidijo linije, ki so široke vsaj 3 mm.

Emi sem tako izdelala nekaj kartic s črnobelim vzorcem. Ko sem jo pestovala, sem kartice držala v roki tako, da jih je lahko opazovala. In jih tudi res je! In to z velikim zanimanjem! Njene očke so kar oživele, potem pa se ustavile na enem delu in ga podrobno preučevale. Nato si je ogledala drug del vzorca in zraven spuščala različne glasove. Bilo jo je veselje opazovati.

Kasneje sem kartice z magnetki pritrdila na hladilnik in tako je ta postal redna postaja na najini hoji po stanovanju. Izdelala sem ji še nekaj drugih igral oz. pripomočkov s takimi vzorci in tako sem lahko postorila vsaj kakšno malenkost kot je priprava zajtrka ali pospravljanje posode iz pomivalnega stroja.