Na hladilniku se nam valjajo magnetki s potovanj in izletov, nekaj pa je tudi navadnih majhnih rdečih okroglih magnetkov. Že zdavnaj sem se jih naveličala, zato sem jih nekega dne enostavno pospravila v omaro. Ko pa je Ema začela raziskovati stanovanje, odkrivati, kaj zanimivega se skriva po vseh možnih kotičkih in raziskovati, kaj se z najdenimi predmeti lahko počne, pa sem jih seveda z veseljem privlekla na plano, da sem le lahko otroka za vsaj nekaj minut pregovorila, naj vendarle ostane pri hladilniku in naj se mi ne mota ves čas pod nogami, da ne bo na koncu na njegovi glavici pristal kakšen lonec.
In tako so ti magnetki še vedno na hladilniku, nekaj jih je tudi na pomivalnem stroju in radiatorjih. Če bi se prijeli še kam drugam, bi bili verjetno tudi po stenah, omarah, oknih itd. :) Še dobro, da tam ne delujejo, hehe. To je obenem tudi dobra vaja za ugotavljanje, kam se magnetke da pritrditi, kam ne in seveda zakaj je to tako (ok, to področje pustimo za malo kasneje, ko bo ati Emi to strokovno razložil in bo takrat tudi mami pridno poslušala zraven :)).
No, zadnje čase je bilo magnetkov sumljivo malo. Le kje so vsi? In včeraj Ema ugotovi, da so pod hladilnikom!
Stegnila je roko in prstke in jih skušala doseči, a ji seveda ni uspelo dobiti ven niti enega. Najlažje je reči: "Magi, mami." (Pomagaj, mami.). In sem ji, a ne tako kot ji pogosto (ne vedno, dostikrat pa). Tokrat ji namenoma nisem rešila situacije jaz, ampak sem jo vprašala, kaj lahko narediva, da jih dobiva izpod hladilnika. Ponudila sem ji kuhalnico, a nisem ob tem rekla nič. Takoj jo je uporabila in z njo skušala zbezati ven kak magnetek. Nisem prepričana, ali se je spomnila, da sva na tak način pred nekaj meseci že dobili igračke izpod omare.
In ji je uspelo! Potem ji je postalo celo zabavno in jih je sama dajala nazaj pod hladilnik, da bi jih lahko spet bezala ven. Kakšnega je potisnila predaleč in sem ji potem res morala malo pomagati.
Pod hladilnikom pa nismo imeli le magnetkov, hehe. Seveda je bilo tudi ogroooomno prahu! Ema ima svojo majhno metlo, s katero itak vsak dan pometa oz. me ponavadi lovi, ko jaz hitim pomesti smeti v smetišnico, preden pride za mano in jih spet raztrosi po vsem prostoru. :) Tokrat pa sem to čast popolnoma prepustila njej.
Med prahom je bilo tudi nekaj mačjih briketov. Ema je legla na trebuh in jih zelo natančno očistila prašnih delcev, nato pa jih je vrgla v posodico za mačjo hrano.
Vedno bolj ugotavljam, da moja mala sploh ni več tako zelo mala. Da je pravzaprav že tako velika, da jo prav lahko še bolj vključim v gospodinjska opravila, ker bi to rada počela. A kaj ponavadi naredim? Sama želim hitro pomesti, pobrisati, zložiti, zlikati, skuhati itd., da bom potem lahko z njo. Za zdaj mi Ema pomaga pri pospravljanju posode iz pomivalnega stroja (na svoje mesto nese svoje plastične skledice, ki so na takem mestu v omari, da ga doseže), ko dava posodo pomivat, v stroj vstavi tableto, zapre vrata in potem skupaj pritisneva na potrebne gumbe, da se stroj vklopi, pomaga mi pri pripravi solate, peki peciva, zlaganju perila v pralni stroj, obešanju perila, pospravljanju kljukic, brisanju mize, pomaga mi prinesti jedilni pribor itd. Aja, pa svoj likalnik ima in kot ste videli na zgornjih fotografijah tudi metlico. Pa seveda svojo kuhinjo, ki sva jo že skoraj povsem preselili ven, na kup peska, kjer kuhava juhe. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Ti je všeč moj blog ali imaš kakšen predlog? Prosim, piši mi ;)
Do you like my posts or you have a suggestion? Please, write to me ;)