Slikanje na veliiiiko navpično slikarsko podlago

Pred kratkim je Ema izkusila slikanje na pravi slikarski način - slikanje na navpično podlago. To izkušnjo sem ji želela omogočiti še enkrat, zato sem ji ponovno pripravila vse potrebno za slikanje:
prstne barve, plastično banjico od sladoleda, ki je služila kot paleta, čopiče in seveda ogroooomen papir. Navdušena je oblekla umetniško haljico (staro preveliko pižamo, ki se lahko umaže z barvo, čeprav so barve, ki jih uporabljava, pralne) in ustvarjanje se je lahko skoraj začelo.

Le še velik list papirja je bilo treba nekam pritrditi. Razmišljala sem že o hladilniku, na steno raje niti pomislila nisem, hehe, potem pa sem se spomnila na mizico iz dnevne sobe. Nanjo sem položila list papirja, ga obrezala, da je velikost ustrezala velikosti mize (spodnji del sem morala "vštukati", ker je bil papir prekratek - to sem dodala bolj zato, da slikarka ne bi pobarvala mize) in ga prilepila nanjo s pleskarskim lepilom. Mizico sem nato postavila pokonci in dobila čisto pravo slikarsko stojalo!

 Paleto z barvami sem ji položila kar na kuhinjski stol. Ta je lesen, zato se barvo lahko z njega enostavno obriše. Nekaj barve je v slabi uri, kolikor je potekalo slikarsko izražanje naše navihanke, res pristalo na stolu, seveda na tleh, jedilni mizi in mizici, na kateri je bil papir. Ko se je že malo začela dolgočasiti in se je napotila proti kuhinjskim omaram, pa sva zadevo po hitrem postopku preventivno zaključili. :)

Začela je slikati s čopičem, a so jo hitro zasrbeli prsti. Najprej je barvo s čopičem nanašala na roke, da je imela pisane, na koncu pa čisto rjave, potem pa je čopič kar odložila in uporabljala samo prste.

Ne morem verjeti, kako uživa v slikanju. Večkrat se sama spomni na slikanje in reče: "Mami, bave." (Mami, barve.) Točno tudi ve, kje imava spravljene in se kar napoti proti omari. Za vsak slučaj so previsoko, da bi jih lahko dosegla sama, hehe.