DIY računalnik za otroka - veselje ob izdelavi in uporabi

Tole je pa bil zabaven projekt! V osnovi je bilo to darilo za mojega očeta, ki ima že res bogi računalnik in smo mu za rojstni dan prispevali v mošnjiček za nakup novega. Ker nisem navdušena nad preprosto kuverto, v katero so potisnjeni bankovci, sem razmišljala o malo drugačni rešitvi. Drugega darila nismo imeli, tako nismo mogli kuverte z denarjem priključiti darilu v fizični obliki in res sem želela stvar izpeljati nekako tako, da bi vseeno "nekaj konkretnega dali iz rok".

Hitro se mi je porodila ideja, da bi naredili računalnik, tak za foro, ki bi bil odlično darilo za nekoga, ki tak hec razume, kar moj ati zihr ga, obenem pa sem vedela, da mi bo Ema pomagala pri izdelavi, nato pa ji bo gotovo zanimivo atovo darilo tudi uporabljati, hihi. :)

Za izdelavo računalnika iz kartona sem potrebovala večjo kartonasto škatlo, uporabila sem embalažo od omare, ki je bila res dolga in ozka in sem karton lahko po svojih željah prepognila. Pri rezanju sem si pomagala z ravnilom, svinčnikom, olfa nožem, kar se ni izkazalo za ok izbiro, zato sem robove lepše odrezala s škarjami. Ta korak sem naredila sama, Ema in Zof pa sta se medtem zabavala s preostankom kartonaste embalaže. :)

Zof se najraje zbaše v čimmanjše škatle, lavorje, kovčke, posode ... :)

Odrezala sem ustrezno velik kos samolepilne folije, na katero lahko rišemo in pišemo s kredami. To sem kupila enkrat v Lidlu in je dolgo ležala v predalu, zdaj pa je prišla na svoj račun. :) Tako je nastal ekran prenosnika.

Iz kartona sem izrezala kar na oko približno enako velike kvadratke za tipke. Odločila sem se, da vseh shiftov in drugih funkcijskih tipk ta računalnik ne potrebuje in da bodo tipke s črkami povsem dovolj. Dodala sem še preslednico in tipke s številkami, ki so nanizane nad tipkami s črkami. Več kot dovolj. :)

S tankim alkoholnim flomastrom sem na kvadratke napisala črke in številke. Ema je sedela v mojem naročju in z zanimanjem opazovala. Kvadratke je zlagala in me spraševala, katero črko sem napisala. Še bolj so njeno pozornost pritegnile številke. Skupaj sva šteli do 10, jaz pa sem vmes številke zapisovala na kartončke. Ker zelo rada reže s škarjami, je tudi ona poskusila rezati karton, kar je bila nova izkušnja v primerjavi s tanjšim papirjem. Ni ji šlo preveč dobro, zato je kmalu izgubila zanimanje za rezanje.

Po opazovanju tipkovnice pravega računalnika sem kartončke zložila po enakem vrstem redu na najin računalnik iz kartona. Ema je pomagala in ponavljala črke in številke. To, da sem jih takole postavila še preden sem jih trajno prilepila z lepilno pištolo, je bilo zelo pomembno in pametno, saj bi sicer prišla preblizu roba računalnika, tako pa sem jih lahko prestavljala tako dolgo, dokler nisem bila s postavitvijo zadovoljna. Pri lepljenju z vročim lepilom sem morala paziti, da se nisem opekla, še bolj pa, da vroče lepilo ni končalo na Eminih prstkih, ki so se mi motali v bližini.

Z izdelkom sem bila prav zadovoljna. Na ekran sva s kredo napisali voščilo, kar tako po domače. :) 

Aja, da ne pozabim! Izdelala sem še miško, seveda! :) Izrezala sem oval in dodala levi in desni gumb, ki sem ju prilepila z vročim lepilom. Čisto enostavno, a očitno povsem jasno, da gre za miško, saj jo je Ema takoj prijela v roko in iz gibov njenih prstov je bilo razvidno, da vrti navidezni kolešček, ki ga ima sicer moja prava miška! :) 

Na začetku je bil ekran pod zmernim kotom, zelo hitro pa se je računalnik skoraj povsem zravnal in ekran se je skoraj dotikal tal oziroma mize. To mi ni bilo preveč všeč in razmišljala sem, da bi napeljala vrvico, ki bi preprečevala, da se računalnik preveč odpre, a ni bilo časa pa ful manj hudo bi zgledal s tisto vrvico. :) Sem pustila kar takega in je vseeno zažgal pri slavljencu in Emi, ki ga je seveda z veseljem posvojila, osvojila pa že zdavnaj. :) To me je sicer ful presenetilo, ker zelo malo časa preživi pred ekrani, kakršnimikoli, a glede na to, da je res kot prava spužva, je očitno dovolj že, da opazuje druge, kaj delamo, ko strmimo v take in drugačne ekrane.

Ful se je rada igrala z računalnikom, zdaj jo je začetna navdušenost malo minila, a je po kakšnem tednu premora spet zanimiv. Domišljija ji dela na polno in ful originalno se je pretvarjala, da izbira pesmice na youtubu ali da nekaj piše. :) Kred ji še nisem ponudila, da bi z njimi pisala po ekranu, je pa tudi to v planu.