Ideja, kako otroku približati skrb za okolje in živa bitja: ptičja krmilnica iz odpadne embalaže

V teh zimskih dneh, ko je bilo zunaj zelo mrzlo, smo se večino časa zadrževali v notranjih prostorih. To je pomenilo, da nam je bilo kdaj tudi dolgčas. Mislim, da s tem ni nič narobe, saj verjamem, da se tako otrok sam domisli, kako bi se lahko zabaval (res pa je, da nam odraslim ponavadi izbira ni najbolj všeč, hehe) in ni vedno najbolje, da mu ponujamo samo organizirane dejavnosti, vnaprej premišljene in pripravljene aktivnosti in da vedno odrasli posegamo v igro. Vseeno sem želela dolge popoldneve popestriti s kakšno aktivnostjo, ki Emo veseli in ki bi imela nek namen, ne samo preganjanje dolgčasa. 

Mislim, da sta ogled oddaje na televiziji, ki je prikazovala prezimovanje živali, in mraz, ki je pritisnil zunaj in sta bila Zof in Tinči veliko več časa notri kot sicer, pripomogla k temu, da sem razmišljala, kako bi lahko malo olajšala boj za življenje še kakšnemu živemu bitju, ki ne leži na svoji brisački ali celo v postelji, sit, ljubljen in lepo na toplem.

Spomnila sem se, da smo doma včasih imeli ptičjo hišico, da so ptički lahko prišli jest semena. To, da bi jo z Emo izdelali sami, se mi je zdela dobra ideja. Stvar sva seveda poenostavili in se nisva lotili izdelave prave ptičje hišice iz lesa, ampak sem splaknila prazen tetrapak od mleka, ki je bil osnova za najino krmilnico.

Ema je z navdušenjem sprejela idejo, da bova ptičkom naredili hišico, vanjo nasuli hrano in jo obesili nekam ven, da bodo ptički lahko prišli jest.

Brez protestiranja je oblekla umetniško haljico in pomagala pripraviti material in pripomočke. Zanje že točno ve, kje so pospravljeni. Na mizo sva prilepili velik list papirja za zaščito in za dodatno slikanje, saj jo vedno zamika, da ne slika samo po predvidenih površinah. :) 

Ko se je prvi sloj akrilne barve v odtenkih po njeni izbiri posušil (vmes je pri nama minilo nekaj dni, suha pa je bila barva že prej), sva na nekatere del nanesli še drugega. Sva pravim zato, ker je želela, da sodelujem tudi jaz. Ko se je posušil še drugi nanos, sem z olfa nožem izrezala odprtini in nad njima naredila strešico. Izrezala sem še nekaj okenc, da je nastala prava hiška. 

Na streho sva z lepilno pištolo prilepili strešnike. Te sva izdelali iz lesenih palčk, ki jih je Ema pobarvala z rumeno akrilno barvo. Palčke so take kot tiste od sladoleda, le da sem te kupila, ko je bila stara malo več kot pol leta in sem ji jih večkrat ponudila za vstavljanje v škatlico, v katero sem naredila zarezo. To je bila njena zelo priljubljena aktivnost, s katero se je tudi za kar nekaj časa zamotila.

Kjer je odprtina v tetrapaku, da skoznjo zlivamo mleko, je nastal dimnik, skozi katerega sem napeljala vrvico, s katero sva ptičjo krmilnico obesili na drevo.

Še prej jo je Ema napolnila s semeni za lačne ptice. Vrečko semen sem kupila v Intersparu in ji jih nekaj nasula v skledico, iz katere jih je z žlico preložila v hišico. Pri rezanju odprtin sem upoštevala, da ne smem zarezati prenizko, sicer bodo semena padla ven. Da bi ptički lahko pristali tik ob krmilnici in nato s kljunčkom segli notri, sva dodali palčko, za katero sva na vsaki strani naredili zarezo in jo potisnili skozi prvo luknjico, nato skozi krmilnico, na drugi strani pa je pogledala ven. Odprtina je na obeh straneh, tako da lahko ptički sežejo v krmilnico z dveh strani hkrati.

Danes sva krmilnico obesili na vejo drevesa pred hišo. Upava, da jo bodo ptički kmalu opazili in preizkusili. Pa da jo ne najdeta naša ali kakšen sosedov mačkon. :)