Tudi nas je obiskal Miklavž! Pretekli vikend smo se odpeljali k sorodnikom po moji strani na obisk. Miklavž ima res vse pod kontrolo, kljub obilici dela, ki ga mora opraviti v eni sami noči, saj je očitno točno vedel, da smo tam in nas je razveselil z darili. Ko smo zjutraj vstali, nas je na mizi v dnevni sobi čakalo polno daril, ovitih v praznično potiskan papir, na katerih so bilo napisana tudi naša imena. Vsak izmed nas je dobil še svojega parkeljna. Uganete, kateri je Emin? Uganete, kdo je parkeljnom pozobal oči, usta ali nos? :)
Sledilo je odpiranje daril, Ema pa je še posebej občudovala darilni papir, na katerem so bili kužki.
Nove igrače je bilo treba takoj preizkusiti. :)
Presenečeni smo ob vrnitvi domov ugotovili, da je Miklavž nosil tudi pri nas, medtem ko smo se potepali. Le kako je smuknil notri?
Kakorkoli že, bili smo veseli vseh daril in najlepše se zahvaljujemo Miklavžu za prav vse, kar nam je prinesel.
Z vami pa bi rada delila še zgodbo, ki sem jo napisala za izziv, ki ga pripravljata Mamina maza in Gozdalnica. Tole je moja najlepša otroška decembrska zgodba:
Prav poseben spomin na decembrsko praznično vzdušje me veže na Miklavža. Ko sem bila majhna, je pri nas nosil darila le ta dobri mož in z bratom sva ga vedno nestrpno čakala. Pri stari mami in atu je včasih že nekaj dni prej vrgel majhno vrečkico s piškoti na balkon ali okensko polico. Zaradi tega je bilo vznemirjenje še toliko večje.
Ko sem bila stara približno 7 ali 8 let, sem mu kot po navadi napisala pismo, v katerem sem mu zaupala tudi svoje želje in se za darila tudi vnaprej zahvalila. Tisto leto sem mu natančno opisala, kakšen voziček si želim za svoje punčke, s katerimi sem se ves čas igrala. Takrat sem že večkrat slišala, da vse skupaj sploh ni res, da Miklavža ni. Bila sem zbegana in nisem bila povsem prepričana, ali naj temu verjamem ali ne. Mami mi je dejala, da si tokrat želim kar precej veliko stvar in naj pričakujem, da se mi želja morda ne bo izpolnila.
Skeptično, a vznemirjeno kot nikoli prej, sem čakala večer na 5. decembra. Težko sem zaspala, saj sem se trudila slišali, ali bo prišel Miklavž. Vseeno me je premagal spanec in zjutraj sva z bratom oddrvela v dnevno sobo, kamor smo zvečer nastavili košare, v katerih bi Miklavž lahko pustil darila. In res jih je! In to koliko! Moje darilo je bilo ogromno. Hitro sem odvila darilni papir in zagledala točno tak voziček, kot sem si ga tako želela. Bila sem vzhičena in spet sem povsem verjela v dobrega moža, ki nosi darila.
Lepo je biti otrok in verjeti v dobro ter ne vedeti za marsikaj slabega, kar se dogaja okoli nas. Veselim se, da bom lahko to čarobnost pričarala tudi hčerki.
Kaj je pa vam prinesel Miklavž? :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Ti je všeč moj blog ali imaš kakšen predlog? Prosim, piši mi ;)
Do you like my posts or you have a suggestion? Please, write to me ;)