Še dobro, da sem imela na sprehodu po Bledu s sabo fotoaparat, saj sta se tale taščica in kos tako nastavljala objektivu, da bi bilo to res škoda zamuditi. Zgledalo je, kot da sta vajena trum turistov ob poti okoli Blejskega jezera in se sploh nista pustila motiti, ko sta med suhim listjem in snegom iskala hrano.
Kar skozi okno dnevne sobe pa sem zgodaj zjutraj, ko me Ema ni več pustila spati, zagledala srno. Čeprav jih ne vidim malokrat, se vedno razveselim kot majhen otrok. Pomislila sem, da bi odhitela po fotoaparat, a sem se vsa zaspana tokrat odločila, da jo bom samo opazovala. Hip zatem sem zagledala še (mislim da) mladega jelena in glede fotografiranja sem se v trenutku premislila. Ko sem vklopila fotoaparat, spominske kartice seveda ni bilo v njem. Uspelo mi jo je hitro najti, namestiti in oddrveti na balkon, čeprav sem upala, da jih z ropotom vrat ne bom prestrašila. Gotovo so živali to odlično slišale, saj je sicer v dolinici na zasneženo jutro vladala popolna tišina. Na robu travnika so se le ustavile in počakale, da sem naredila par posnetkov, nato pa so se odpravile naprej v gozd.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Ti je všeč moj blog ali imaš kakšen predlog? Prosim, piši mi ;)
Do you like my posts or you have a suggestion? Please, write to me ;)