Kosilo iz otroštva / My childhood lunch

Ko sem bila majhna, sem veliko časa preživela pri mami in atu. Mama je bila že takrat odlična kuharica, ki naju je z bratom razvajala tako, da nama je pripravljala same okusne jedi, predvsem tiste, ki sva jih imela najraje. 

Zdaj sem sama gospodinja in kuharica. Mama me je naučila pripraviti žgance, bel kofetek, kurji zosek, skutne štruklje, enkrat pa sem celo poskusila speči orehovo potico. 

Zelo dobra kuharica je tudi mamina sestra, ki jo jaz kličem kar teta. Kadarkoli pridem k njej na obisk, mi vedno postreže kaj sveže kuhanega ali pečenega, sladkega, domačega. Zelo mi je všeč njena fižolova juha, zato sem jo prosila za recept. Pred nekaj leti mi misija Fižolova juha oz. fržovova župa ni uspel, tokrat pa! Ne rečem, da je tako dobra kot tetina, a za drugič (oz. prvič po dolgem času) je za plus prav dobro 4. :) 

Po kosilu ne samo, da mi paše pojesti nekaj sladkega, ampak brez tega enostavno ne morem. Med brskanjem po svojem kuharskem zvezku sem naletela na mamin recept za gresov (zdrobov) narastek. Mislim, da ga nisem spekla še nikoli, spomnim pa se, ko nama ga je pekla mama. V hipu sem se odločila za pripravo te sladice in že vonj, ki se je med peko razlezel po kuhinji, me je spominjal na otroštvo, na tiste brezskrbne dneve, ki sva jih preživela pri mami in atu. 

Poleg tega narastka in žgancov sva z bratom pri mami vedno pila belo kavo oz. bel kofetek. Prave kave ne maram, zato je tudi nimam in je niti ne znam skuhati. Znam pa skuhati belo kavo iz Proje in Francka (no, saj verjetno se prava ne pripravi kaj dosti drugače :)) in poleg gresovega narastka, sladice iz otroških dni, obvezno spada bel kofetek, posladkan z žlico navadnega belega sladkorja, pomešan z mamino žlico in popit iz mamine skodelice. 

Katere jedi pa tebi prikličejo spomine na otroške dni?