Čeprav je že pol decembra mimo, sploh nimam občutka, da je konec leta pred vrati. Ob teh visokih temperaturah za ta čas, ko ni ne duha ne sluha o snegu, ampak se je tako prijetno sprehajati po sončku, res ne more biti pravega decembrskega vzdušja. Letos je celo tako hudo, da nimamo še niti dreveščka ali kakšne druge okrasitve, ki bi nakazovala, da ni oktober.
Te dni imam precej dela: posvečam se Emi, izdelujem novoletne voščilnice (ki mi sploh ne grejo dobro od rok, ker mi zaradi prej opisane situacije primanjkuje navdiha), pripravljam darila, izpolnjujem naročila, občasno pa še pometem po stanovanju, previjem otroka ali mu nekajkrat na dan pripravim hrano.
Med vse našteto sem stlačila še pripravo cakepopsov in izdelavo čestitke za 60. rojstni dan družinskega prijatelja, ki rad zahaja v gore. Pri izdelavi cakepopsov sem imela tokrat zanimivo nalogo: njegova partnerka me je prosila za mini tečaj izdelave cakepopsov. :) Tudi pri izdelavi čestitke tokrat nisem bila sama, saj mi je pomagala mama Milka, ki zelo lepo nariše planike. Zaslužna pa sta tudi mami in ati, ki sta medtem pazila na Emo. :)
Hvala vsem!
Pripravila sem limonine cakepopse in čokoladne z rumom in cimetom.
Na čestitki je v ozadju Stol, najvišja gora Karavank.
Cakepopse z napisom 60 in markacijami sem zapičila v "skale".