Senzorična škatla: zima

Toliko časa sem se spravljala pripraviti senzorično škatlo, ki bi vsebovala pravi sneg, da ga je pobralo. Za to ni bilo potrebno veliko časa, saj smo bili v letošnji zimi deležni bele odeje le kratek čas. Še dobro, da sva kar na prostem nekajkrat uživali v zimskih radostih. Pred hišo sva se igrali z lopatkami in kanglicami, ki smo jih poleti uporabljali za igro v peskovniku, se sankali in iz ostankov snega, tik preden so sončni žarki stopili še te, izdelali še mini snežaka.

mini snežak iz ostankov snega

 

Poleti so bile lopatke in posodice nepogrešljive v peskovniku, zdaj na snegu.

Ko je sneg pobralo in je pritisnil mraz, je bil občutek zime spet prisoten, čeprav bi si želela belo obarvano pokrajino. Dobila sem navdih za preprosto senzorično škatlo z zimsko tematiko. Zanjo sem potrebovala:
- velik bel pekač,
- merilno žličko,
- naravni material (storži),
- transportne puhke iz koruznega škroba,
- cofke,
 - posodici (pokrovček od kozarca za marmelado in kovinska posodica),
- kos modro obarvanega domačega plastelina.

Če Zof ne bi prišel pogledat, kaj se dogaja, bi bilo prav čudno. :)

merilna žlička je priročna za zajemanje, ker ima obliko polkrogle

in potem je zlezla dobesedno na pekač :)

Ema se je največ časa igrala tako, da je z žličko zajemala puhke in cofke in jih zlagala v posodico. Storžki ji niso bili preveč zanimivi. Všeč ji je bil tudi plastelin, v katerega je vtikala puhke.

To je bilo še najbolj podobno zimi, ki je letos tako topla, da že vohamo pomlad. Vseeno pri nas cele dneve odmeva pesmica Zima, zima bela, in sicer se sliši takole:
Bima, bima beja,
pata Mika zeja,
čaki, čaki, Miko ti!

:)