Trava z dežnimi kapljicami

Ko je nehalo deževati, sva se z Emo odpravili ven. Kot ponavadi se nama je pridružila Tinči. S seboj sem vzela fotoaparat, da bi končno poslikala trobentice, ki jih je toliko, da je pred hišo kar rumeno. Šla sem kar po poti od hiše in fotografirala, medtem ko je Ema sladko spala, Tinka pa je hodila okoli mene in brskala po travi. Ker nisem imela veliko časa, sem se odločila, kako daleč bomo šle na sprehod, vmes bom slikala, na poti nazaj pa bom samo še na hitro pogledala, če sem kakšno lepo rožico zgrešila. 

No, skoraj bi zgrešila nekaj drugega, česar sprva sploh nisem opazila. Bila sem tako osredotočena na cvetlice, da trave sploh videla nisem. Bila pa je lepša kot vse trobentice in vijolice v okolici. Prizor me je čisto prevzel in kar nekaj minut je bila moja duša na masaži. Kako dobro mi je delo - čas se mi je kar ustavil, Ema je še vedno spala, Tinči je spoznala, da bo trajalo in je sedla poleg drevesa ter gledala naokoli. Jaz pa sem polnila spominsko kartico v fotoaparatu in svoje baterije! Kakšna sreča, da sem to sploh videla, saj je bila ta vrsta trave le na enem majhnem delu travnika. Res imamo pogosto kaj zares lepega tik pred nosom, pa tega ne opazimo.

 

Tole zna trajat, bolje, da se kar parkiram.

Ponarejene pečene banane

 Ko sem pripravljala tale zajtrk, nisem vedela, da bo tako dobrega okusa, kot se je izkazalo kasneje. Okus me je spominjal na popečene banane, čeprav banan nisem popekla. Njami! Sliv se pa sploh ni okusilo. Super, saj mi njihov okus ni všeč. No, najpomembneje je, kaj o okusu misli Ema.

Suhe slive sem narezala in dala v nekaj vode. Približno 5 minut sem jih kuhala, medtem olupila in narezala jabolko in ga dodala k slivam. Potem sem olupila in pretlačila banano. Tačas so bila pokuhana tudi jabolka. Zmešala sem jih s paličnim mešalnikom in vmešala banano. Del sadne kaše sem zmešala z malo mascarpona.

Čestitka za materinski dan

Letošnji materinski dan je zame prav poseben, saj tokrat prvič praznujem tudi sama.
Moja mami in obe stari mami so na drugem koncu Slovenije, a v mojih mislih so blizu. Še posebej danes.

Vem, da se jim zdi čudno, ker jih nisem nič poklicala, a to sem naredila namenoma. Z Emo sva jim namreč pripravili majhno pozornost ob njihovem prazniku.

Izdelali sva čestitke za materinski dan in prosili ata, ki je bil ravno na obisku, da jih namesto poštarja dostavi na njihove naslove. 

Ko je bila Ema še čisto majhna, sva z možem nekako uspela narediti odtis njenih ročic in nožic. Po približno 9 mesecih je bil danes pravi čas, da ponoviva zanimivo opravilo. Emi se je zdelo precej bolj zabavno kot prvič. :) 

Najprej sem pripravila papir in nanj odtisnila svojo dlan.

Z atovo pomočjo nama je uspelo narediti še odtis Eminih dlani, kar pa mi ni uspelo fotografirati, saj bi potrebovala še kakšnega pomočnika. Za vse odtise sem uporabila akrilne barve, saj se preprosto sperejo z vodo. Še bolj enostavna izbira bi bile tempera barve, ki jih je tudi možno odstraniti z oblek (akrilnih se ne da!).

Eden izmed odtisov gre v Emino spominsko knjigo.

 Papir z odtisi sem prilepila na osnovo in vanj napisala čestitko.

 

Izdelali sva tudi čestitko za Emino staro mamo po moževi strani.

Rižota z rdečo peso

Za tole rižotko, ki je imela na začetku prav lepo rdečkasto barvo, sem navdih dobivala sproti, ko sem brskala po hladilniku in ugotavljala, kaj moram čimprej porabiti.

Na kokosovi masti sem prepražila oz. podušila čebulo in dodala koščke piščančjih prsi. Medtem sem pripravila zelenjavo: koromač sem očistila in narezala na tanke rezine, jajčevec sem olupila in narezala na koščke, rdečo peso pa sem olupila in na drobno naribala. Vse sem dodala k čebuli in mesu, začinila in dodala še riž. Počakala sem, da je posteklenel in dolila vodo. Čez pol ure je bila rižota pripravljena za pot do želodčka.

Kaj povzroča zvok?

Emi smo kupili ali pa je dobila za darilo kar nekaj igrač, ki oddajajo zvok - ropotuljice. Čeprav jih že pozna, se še vedno smeji, ko z njimi maha po zraku in povzroča, da igrača zaropota.

Ponudila sem ji marsikateri predmet, ki v osnovi ni igrača, a lahko to postane. Pri igri jo poskušam voditi in usmerjati, a ne preveč omejevati, saj želim, da čimveč odkrije sama, na svoj način, s svojim tempom.

 Bila sem vesela, ko je sedela na kahlici in se igrala s prazno plastenko. Slučajno se je z njo dotaknila radiatorja in trk je bilo seveda slišati. To je ugotovila tudi sama, zato je namenoma začela tolči po radiatorju in bila vidno navdušena nad učinkom.

Že nekaj časa ugotavljamo, da bo naša pikica verjetno bobnarka. :)

Ema že nekaj časa ve, da trk dveh predmetov povzroči zvok. Med igranjem rada drži v vsaki roki en predmet in ju udarja skupaj. Ko to počne, rečem "tok, tok". Deluje tudi obratno: rečem ji "tok, tok" in ona z veseljem udari s predmetoma.

Pred nekaj dnevi je moja miška ugotovila, da še ena stvar proizvaja zvok - piščalka. :)

Skuta s slivo in jabolkom

Suhe slive in jabolko sem narezala in dala kuhat v malo vode. Sadje sem zmešala s paličnim mešalnikom in dodala še ovsene kosmiče, ki sem jih čez noč namakala v hladni vodi. Jed sem začinila s cimetom in primešala skuto.

Leča s skladkim krompirjem in rdečo papriko

Po dolgem času sem Emi želela pripraviti obrok z zeleno lečo. Uporabila sem sestavine, ki sem jih imela doma, to sta bila trenutno sladek krompir in rdeča paprika.

Na olivnem maslu sem popražila (podušila) sesekljano čebulo in strt česen, dodala narezano papriko, majaron, papriko v prahu in lovor. Zalila sem z vodo in dodala zeleno lečo, sladek krompir pa sem skuhala posebej.
Sestavine tega obroka so bile mehke, zato jih je naša šestzoba miška z lahko grizla, nekaj žlic pa sem ji tudi pretlačila z vilico.

Borovničev mascarpone na sadni podlagi

Mami in ati sta lani nabrala borovnice, iz katerih je mama Milka skuhala marmelado, nekaj pa sta jih zamrznila za Emo.

Za dopoldansko malico sem s paličnim mešalnikom zmešala banano in hruško. Posebej sem zmešala odtaljene borovnice in mascarpone. Kombinacija je bila tako okusna, da sva to zajtrkovali tudi midve z mami.

Piščanec s sladkim krompirjem in stročjim fižolom

Poleti je na njivi zraslo kar nekaj stročjega fižola, zato sem ga zamrznila za zimske obroke. Predlani sem ga pred zamrzovanjem blanširala, lani pa ne. Ugotovila sem, da je blanširan boljši.

Za tole kosilo sem stopila košček masla, na njem podušila sesekljano čebulo in dodala na koščke narezano piščančje meso. Začinila sem ga z majaronom in papriko v prahu.
Posebej sem skuhala stročji fižol in na koščke narezan sladek krompir. Primešala sem ju k mesu in jed postregla.

Kaki, banana in jabolko z jogurtom

Takle zajtrk si večkrat pripravim tudi zase. Je hitro pripravljen in okusen. Brez jogurta bi se mi zdel kar malo presladek - presenetljivo me zjutraj sladkosnedost še ne muči tako kot popoldne. :)

Sadje sem olupila, narezala, dala v mešalnik in dodala še malo jogurta. Vse skupaj sem zmešala in postregla.

Brokoli in sladek krompir z mleto govedino

Na kokosovi masti sem popražila sesekljano čebulo in strt strok česa ter dodala mleto goveje meso. Ko je spremenilo barvo, sem dodala začimbe in posodo pokrila v pokrovko. Posebej sem skuhala brokoli in sladek krompir in ju dodala v posodo z mesno omako. Dolila sem malo vode in vse skupaj kuhala še nekaj minut. Jed sem kasneje pretlačila z vilicami, nekaj koščkov sladkega krompirja pa sem pustila celih.

Odkrivanje kuhinjskih zakladov

Da se Ema ne bo ves čas igrala le z igračami, sem ji pripravila košaro s kuhinjskimi pripomočki (ki niso nevarni zanjo), da spozna tudi druge predmete. Sama je sicer že odkrila mobitel, računalniško miško, TV daljinca in podobno. :)

Zdi se mi prav, da otroku omogočimo, da spozna tudi kaj drugega kot le igrače. Ponavadi so jim te itak zanimive le kratek čas, nato pa se zaposlijo z navadno škatlo.

 

Pobrskala sem po kuhinjskih omarah in predalih in našla kar nekaj predmetov, ki sem ji jih lahko ponudila. Pri tem sem pazila, da predmet:

- ni oster,

- nima delcev, ki bi jih lahko otrok snel in pojedel,

- ni tako majhen, da bi ga otrok lahko dal v usta in ga pojedel ali se zadušil,

- ni preveč podoben ostalim predmetom.

Skušala sem ji ponuditi predmete, ki so:

- različnih barv,

- oblik,

- velikosti,

- tekstur,

- izdelani iz različnih materialov.

Ema je z zanimanjem začela brskati po košari.

Tropska smetana

Sestavine sem olupila in narezala, nato pa zmešala v mešalniku, da sem dobila kašasto sadno zmes. Na dno kozarčka sem dala nekaj žlic kisle smetane.

Špageti s paradižnikom in papriko

Enkrat sem videla, kako Jamie Oliver zdrobi špagete: šop špagetov je zavil v kuhinjsko krpo, trdno prijel na obeh koncih in jo povlekel po robu pulta, da so se špageti nalomili na majhne končke. Tako sem jih pripravila tudi jaz, nato pa vrgla v vrelo vodo.

V ponev sem dala malo olivnega olja in sesekljano čebulo ter jo pokrila, da se je čebula bolj dušila kot pražila. Čez čas sem dodala narezan paradižnik (tokrat sem uporabila česšnjevca) in obe papriki. Ko je bila zelenjava mehka in je nastala grudasta omaka, sem jo začinila s ščepcem suhega origana. Primešala sem kuhane testenine.

Sproti sem hrano tlačila z vilicami, kakšen košček pa je Ema prijela v roke in ga sama nesla v usta.

Suhe fige, jabolko in cimet z ovsenimi kosmiči

Pravijo, naj tisti, ki ima težave z zaprtjem, na tešče uživa suhe slive ali fige.
To sem upoštevala pri pripravi zajtrka za Emo. Suhe fige sem narezala na koščke, jih dala v vodo in nekaj časa kuhala. Nato sem dodala še narezano olupljeno jabolko in ovsene kosmiče, ki sem jih čez noč namakala v vodi. Vse skupaj sem zmešala z mešalnikom in primešala malo cimeta.

Brstični ohrovt s krompirjevimi polpetki

Zadnje čase Ema noče prav veliko pojesti, zato ji skušam ponuditi bolj kalorično hrano. Danes sem ji pripravila krompirjeve polpetke in brstični ohrovt.

Za polpetke sem olupila in narezala krompir in sladek krompir in ju dala kuhat v vrelo vodo. Dodala sem tudi narezano cvetačo, ki sem jo morala porabiti. 

Ko je bila zelenjava kuhana, sem jo odcedila, pretlačila, dodala muškatni orešček in parmezan, ki je vse sestavine povezal. Vmešala bi tudi rumenjak, a ga je jedla ravno včeraj.

V ponev sem dala kokosovo mast in na njej popekla polpetke. Bili so krhki, zato sem morala pri obračanju zelo paziti. Pečene sem zložila na papirnato krpo, da je vpila odvečno maščobo.

Medtem sem skuhala tudi brstični ohrovt in ga na hitro vrgla še na košček stopljenega masla. Nekaj koščkov ohrovta sem ji ponudila kar na mizico, da jih je sama nosila v usta, ostale sem pretlačila z vilico. Polpetki so bili mehki, zato jih je z lahkoto zmlela s svojimi majhnimi zobki. Proti koncu obroka ni več pridno odpirala ust, ampak je polpet hotela sama držati v rokah in ga gristi. Na koncu se je izkazalo, da niti ni pojedla tako malo (za njene razmere zadnje čase).