Ko mora mami posušiti lase, Ema raziskuje plastično košarico pisanih lakov za nohte. Ker jih je res veliko, ima tudi veliko dela. Najprej mora vse pregledati, nato pa enega po enega zložiti ven.
Včasih se mudi in najhitreje so vsi laki zunaj, če košarico obrneš na glavo. :)
Ko so tla kopalnice prekrita z majhnimi stekleničkami raznoraznih barv, jih je treba spraviti še kam drugam, npr. v banjo. Zadnje čase Ema predmete rada zlaga na police, na okoli obrnjeno škatlo ali na pručko.
Stekleničke lakov za nohte se mi zdijo super, saj nimajo ostrih robov,
niso tako majhne, da bi jih lahko otrok pojedel, ne razbijejo se kar
tako, otrok jih ne more odpreti (sploh kakšnih starih :)), če udarja z
dvema stekleničkama ali z rokami brska po košari polni lakov, ustvarja
tudi zvok. Poleg vsega tega pa so Emi na splošno všeč majhni predmeti,
ki jih lahko zlaga v košaro oz. škatlo in potem spet daje ven. Take so
tudi kljukice za perilo.
Zabavno je kljukice komu podajati in jih potem vzeti nazaj.
Zdi se mi pomembno, da ko nam Ema poda predmet, rečemo hvala in jo tako navajamo na osnovna pravila olike in bontona. Ko ji damo kakšno stvar, včasih reče ana, kar očitno pomeni hvala, čeprav seveda še ne ve točno, kaj to pomeni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Ti je všeč moj blog ali imaš kakšen predlog? Prosim, piši mi ;)
Do you like my posts or you have a suggestion? Please, write to me ;)