Kako očistiti zasušene ostanke hrane?

Odkar je Ema začela jesti gosto hrano, od tega bo kmalu že eno leto, na in okoli jedilne mize res nimamo najbolj zgledno pospravljeno in očiščeno. Zato pa moja punčka zna jesti sama. To je pa tudi vredno malo nereda, kajne? Nimam sicer točnih podatkov, na podlagi katerih bi lahko rekla, da je moj otrok to veščino osvojil zgodaj, pozno ali ob pričakovanem času, ampak meni se zdi, da sem upravičeno lahko ponosna nanjo. Pa ne zato, ker se je tega naučila pri 15 mesecih, ampak preprosto zato, ker ji je uspelo. 

Ko sem jo hranila jaz, je bilo okoli njenega stolčka dokaj čisto. Včasih je pljunila hrano iz ust ali sem tudi jaz kaj stresla ali polila, to že. Precej večji kaos je nastal, ko je Ema sama začela uporabljati jedilni pribor. Kar nekaj mesecev je bila pri tem nerodna, a je bil vsak dan uspešen, saj se je vedno naučila kaj novega in pridno uporabljala izkušnje preteklih dni, tednov, mesecev. Zdaj je s priborom zelo spretna: v roki drži več predmetov hkrati, skodelico z ročajem suvereno drži v eni roki, z drugo pa istočasno iz nje zajema hrano. In ta skodelica ni nujno na podlagi, torej mizi, ampak zna jesti iz nje tudi tako, da jo drži v zraku. Zelo spretno vihti kozarec. Uporablja vilico in žlico. Ko na koži okoli ust začuti delček hrane, po njem ne sega več z roko, ampak s priborom. Tudi če ji kaj pade z žlice, skuša pobrati z žlico. Kadar pribora ne uporablja, ga odloži na mizo, ne da bi medtem s komolcem sklatila kaj drugega na tla. Skratka, medtem ko ona je, mi ni treba ves čas bedeti ob njej in spremljati vsakega giba, še vedno pa se zgodba precej bolje konča, če ji v skodelico dam večkrat po malo hrane.

Ko zaključi z obrokom, pove, da ne bo več jedla (na vprašanje, če bo še jedla, odgovori z ne). Na pobudo sleče ali odstrani slinček in ga odloži na mizo. Uporabiti zna tudi prtiček, čeprav z njim ne obriše kaj dosti. :) Takrat ji malo pomagam, nato pa greva še umit roke (in usta in še kaj drugega, če je potrebno - ponavadi je :)). Roke seveda umijeva tudi pred vsakim obrokom, kar je postalo že rutina. Več o samostojnem hranjenju sem napisala tukaj.

Med umivanjem otroka in potem pospravljanjem po kuhinji včasih zgrešim ali preprosto ne utegnem dovolj hitro pobrisati mize oz. Emine mizice, da se delci hrane ne bi že zasušili na podlago. Najhujši je kakšen zdrob, polenta ali kakšna podobna kašasta hrana. Ta se dobesedno spremeni v cement! 

Kadar moram odstraniti kaj takega, si pomagam na dva načina:

- z ne preostrim nožkom, s katerim podrsam po podlagi tako, da se zasušen ostanek hrane odlušči od nje,

- kuhinjsko krpo ali papirnato brisačko zmočim, napol ožamem in položim čez zasušene ostanke, ki se tako zmehčajo in jih je nato lahko obrisati s pomivalko.